O razveljavitvi nekih volitev
»Država ima pozitivno obveznost, da prepreči vsakršno neupravičeno vmešavanje v volilni proces v skladu z ustavnimi načeli. Po drugi strani pa ima država tudi dolžnost nevtralnosti, ki vključuje tudi obveznost krepitve odpornosti volivcev, med drugim z ozaveščanjem javnosti o uporabi digitalnih tehnologij na volitvah, vključno z zagotavljanjem ustreznih informacij in podpore. Zato bi morala država obravnavati izzive in tveganja, ki jih predstavljajo organizirane motnje v informacijskem toku, ki lahko ogrozijo integriteto volilnih procesov.«
S temi besedami je romunsko ustavno sodišče utemeljilo odločitev o razveljavitvi predsedniških volitev leta 2024. Zmagovalec prvega kroga, skrajno desni kandidat Călin Georgescu, je vodil agresivno (in drago) kampanjo na družbenih omrežjih, za katero je volilni komisiji prijavil ničelne stroške. Prav tako so ga domače obveščevalne in telekomunikacijske službe osumile sodelovanja s tujimi – ruskimi – oblastmi, ki pa jih sicer niso neposredno imenovale.
Na podlagi predloženih dokazov je romunsko ustavno sodišče prepoznalo svojo pristojnost varuha ustave in med drugim ugotovilo, da je bila zaradi vpliva tujih akterjev kršena pravica do svobodnih in poštenih volitev.
Sodišče je v sodbi problematiziralo »zlorabo algoritmov« na družbenih omrežjih, ki je imelo za posledico izrazito favoriziranje Georgescuja v kampanji ter je privedlo do »izkrivljanja volje volivcev«. Prav tako je izpostavilo, da promocijske vsebine niso bile ustrezno označene kot politično oglaševanje, uporaba umetne inteligence pa bi morala biti transparentna.
Posledično je, po besedah sodišča, prišlo do manipulacije volivcev in neenakih možnosti med predsedniškimi kandidati, država pa pri tem ni zagotovila integritete in nepristranskosti volitev, ki sta temelj ustavne demokracije in pravne države.
V utemeljitvi je sodišče spomnilo na temeljna načela demokratičnih volitev, ki so bila ogrožena: svoboda, enakost, transparentnost in poštenost. Hkrati je odločitev romunskega ustavnega sodišča treba razumeti v širšem kontekstu protidemokratičnega delovanja Georgescuja ter njegovih simpatizerjev, ki so zavzemali izrazito nacionalistična in protievropska stališča.
Sodišče je pri odločanju imelo težko nalogo varstva volje volivcev: tehtati je moralo med spoštovanjem volilnega izida, ne glede na potek samih volitev, ter med njegovo razveljavitvijo zaradi nedovoljenih vplivov na volilni proces. Vsak dvom o legitimnosti volitev namreč pomeni tudi dvom o širšem demokratičnem procesu, hkrati pa je za isti proces ključno, da se sankcionirajo škodljivi tuji posegi vanj.
Romunski ustavni sodniki* so naposled sklenili, da demokraciji manj škodi razčiščevanje dvoma kot nerazčiščen dvom, ter volitve v celoti razveljavili.
Romunski primer je zanimiv tudi, ker sta se na mizi slovenskih ustavnih sodnikov znašli najmanj dve pritožbi zaradi domnevnega vpliva tuje obveščevalne agencije na letošnje državnozborske volitve. Spomnimo, da so izraelska obveščevalna agencija Black Cube in morebitni njeni domači sodelavci osumljeni kaznivih dejanj, povezanih z vmešavanjem v slovenske volitve.
Slovenska pravna stroka opozarja, da imamo na tem področju številne pravne praznine, saj zakonodaja ni prilagojena novim tehnološkim in geopolitičnim grožnjam. Hkrati je ob vsakem sodnem posegu v veljavnost volitev treba tehtati, ali so kršitve volilne zakonodaje, manipulativne in lažne informacije ter drugo nezakonito delovanje res vplivali na odločitev volivcev. Torej, bi bila ta odločitev drugačna, če bi vedeli (vso in pravo) resnico? In še več: bi bilo teh volivcev toliko, da bi bil rezultat volitev drugačen?
Zdi se, da je ta vzročna zveza eden trših orehov celotnega dokazovanja, hkrati pa krinka, za katero se vedno znova skrijejo tisti, ki v volilne in referendumske kampanje vstopajo z lažmi in manipulacijami. Preprosto vedo, da sodišče 1.695.196 volilnim upravičencem ne bo zastavilo vprašanja: »Bi glasovali drugače, če bi vedeli to (in ono)?«
Pred podobno dilemo je bilo pred par meseci postavljeno Vrhovno sodišče, ko je odločalo o kršitvah, povezanih z referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Ugotovilo je, da so nekatere zdravniške in verske organizacije kršile referendumska pravila, a kršile so jih (malo) premalo; tožniki namreč niso dokazali, da bi imele ugotovljene nepravilnosti odločilen vpliv na rezultat referenduma. A ne delajmo si utvar: tudi sodnikom in sodnicam je volilni ali referendumski rezultat lažje pustiti v veljavi kot ga razveljaviti. Tudi njim je (do neke točke) lažje gledati v reko, ki odnaša demokratične standarde, kot obrniti njen tok.
Prav zato je toliko bolj pomembno, da se pri sankcioniranju kršitev volilne in referendumske zakonodaje ne zatekamo zgolj v možnost razveljavitve, ampak volilno pravico, načelo demokratičnosti in ljudske suverenosti ter neodvisnost države poskusimo zavarovati tudi z drugimi pravnimi sredstvi. Zato javnost tudi pod novo vlado od policije in tožilstva upravičeno pričakuje strokovno, hitro in resno preiskavo in pregon morebitnih kaznivih dejanj, vključno s kaznivimi dejanji neupravičenega slikovnega in zvočnega snemanja, dajanja podkupnine, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov ter kršitve proste odločitve volivcev.