Izjava za javnost glede obravnave predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije: Erozija rednega zakonodajnega postopka

V Pravni mreži za varstvo demokracije z zaskrbljenostjo spremljamo hiter potek sprejemanja Predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Že tekom prejšnjega mandata Državnega zbora smo zaradi zaznanega trenda skrajševanja rednega zakonodajnega postopka začeli podrobneje spremljati postopke sprejemanja zakonodaje ter pripravili analizo, v kateri opozarjamo na erozijo rednega zakonodajnega postopka. Na problematiko pospeševanja rednega zakonodajnega postopka pa je v svojih mnenjih k predlogom zakonov večkrat opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, ki je izpostavila predvsem prakso izjemno hitrega zaporednega sklicevanja izrednih sej, na katerih se posamezni predlogi zakonov obravnavajo v rokih, ki so krajši, kot jih za redni zakonodajni postopek določa Poslovnik državnega zbora.

Do pospeševanja rednega zakonodajnega postopka prihaja zlasti s sklicevanjem izrednih sej Državnega zbora in nujnih sej matičnih delovnih teles ter z izvajanjem druge in tretje obravnave na isti seji, čeprav naj bi v rednem zakonodajnem postopku praviloma potekali na različnih sejah. Na ta način se lahko trajanje rednega zakonodajnega postopka, ki naj bi po mnenju pravne stroke trajal približno tri mesece, bistveno skrajša. Glede na dosedanji potek obravnave predloga ZIURS v Državnem zboru, nadaljevanje trenda skrajševanja rednega zakonodajnega postopka opažamo tudi v konkretnem primeru. Če bo do izredne seje Državnega zbora prišlo že v ponedeljek, 11. 5. 2026, in bi se na relevantni seji odvili tako druga kot tudi tretja obravnava, bi tako postopek sprejemanja predloga ZIURS trajal zgolj 29 dni, četudi naj bi se sprejemal po rednem zakonodajnem postopku.

Takšno “umetno” pospeševanje rednega zakonodajnega postopka je problematično ter potencialno tudi ustavnosporno, saj omejuje sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ter slabi transparentnost zakonodajnega postopka in demokratične standarde. S takšnimi praksami se redni zakonodajni postopek približuje nujnem postopku, kar lahko vodi v izvotlitev njegovega namena.

Dodatno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da predlog ZIURS posega na več različnih pravnih področij, ki niso neposredno povezana, ter spreminja več zakonov, pri čemer uvaja obširne spremembe, ki po naši oceni niso primerne za uporabo t. i. omnibus zakonodajne tehnike. Gre namreč za pristop, ki lahko privede do nejasnosti in manjše preglednosti pravnega sistema, prav tako pa lahko obravnava številnih vsebinsko različnih področij v istem predlogu zakona otežuje poglobljeno in celovito obravnavo ukrepov, ki so predvideni na posameznih pravnih področjih.

Na poslanske skupine smo zato v zvezi s predlogom ZIURS naslovili dopis, v katerem smo poleg postopkovnih vidikov izpostavili tudi problematiko prenehanja pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine iz 24. člena predloga ZIURS, ki po naši oceno odpira pomembna ustavnopravna vprašanja, kot je na primer vprašanje kršitve prepovedi diskriminacije na podlagi starosti in pravice do osebnega dostojanstva.

➡️ ➡️ ➡️ Dopis, ki smo ga poslali poslancem in zajema širšo analizo obravnavane problematike, si lahko preberete tukaj.