Rubeži denarne socialne pomoči pred ustavnim sodiščem
Na Pravni mreži smo v zadnjih tednih prejeli vrsto opozoril o posledicah nove ureditve rubežev denarne socialne pomoči. Gre za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, ki so prizadeli nekatere od najbolj ranljivih prebivalcev države. Zato smo 11. februarja skupaj z devetimi pobudniki in pobudnicami – štirimi odraslimi in petimi otroki – na Ustavno sodišče RS vložili pobudo za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti. Ustavno sodišče smo tudi pozvali, naj začasno, do končne odločitve, zadrži izvajanje tega člena zakona, na podlagi katerega se izvajajo rubeži.
Na podlagi te določbe je Finančna uprava RS januarja letos delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč več kot tisoč posameznikom in posameznicam. Samo med 8. in 22. januarjem je bilo izdanih 1674 sklepov o izvršbi, ob tem pa FURS opozarja, da je v evidencah več kot 8500 oseb, pri katerih so že izpolnjeni pogoji za tovrstne posege. Zakon nesorazmerno in brez ustreznih varovalk posega v pravico do socialnega varstva in osebnega dostojanstva, pri otrocih pa tudi v njihove posebne ustavno varovane pravice.
Med pobudniki ustavne presoje so družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je rubež pahnil v hudo eksistenčno stisko, pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki ji zaradi rubeža socialne pomoči grozi deložacija. Ti primeri kažejo, da ne gre za abstraktno pravno vprašanje, temveč za neposredne in nepovratne posledice, ki jih takšna ureditev povzroča v življenju ljudi.
Ustavno sodišče zato pozivamo, naj izvajanje sporne določbe do končne odločitve zadrži. Anonimizirano pobudo smo posredovali tudi Varuhinji človekovih pravic, saj dosedanja ustavnosodna praksa posameznikom pogosto onemogoča učinkovit dostop do presoje tudi v primerih očitnih in sistemskih kršitev. Veseli nas, da je varuhinja zatem že napovedala vložitev zahteve za oceno ustavnosti 8. člena ter napovedala celovito analizo zakona z vidika ustavnosti, zakonitosti in skladnosti z mednarodnimi standardi varstva človekovih pravic.
Ob tem v Pravni mreži od vseh državnih organov pričakujemo, da v okviru svojih pristojnosti ukrepajo in preprečijo nadaljnje posege v sredstva, namenjena preživetju ljudi.
Poleg pravnih sredstev je pomemben tudi pritisk na politične odločevalce, zato je Amnesty International na globalni ravni sprožila nujno akcijo pisanja apelov predsedniku slovenske vlade. Vabimo vas, da mu apel pošljete tudi vi.