Pravica do protesta – ena pravica, dva standarda
Medtem ko v Kopru spremljamo precejšnjo lahkost, s katero policija obravnava neonacistične shode, v Novem mestu tako policija kot občinske oblasti omejujejo pravico do protesta društvu Vstani romski otrok. S protestom želijo udeleženci izraziti nestrinjanje z rubežem socialnih pomoči družinam in posameznikom z neplačanimi prekrškovnimi globami. Zaradi številnih birokratskih ovir in zahtev policije ter Mestne občine Novo mesto je bil shod včeraj odpovedan.
Na Pravni mreži za varstvo za demokracijo nas je začudilo dejstvo, da sta novomeška policija in občina ocenili, da je za danes napovedani javni shod potrebno dovoljenje občine oz. upravne enote. Ocenjujemo, da gre za napačno interpretacijo Zakona o javnih zbiranjih (ZJZ) zaradi spodaj navedenih razlogov.
Organizator je pred prijavo shoda na policiji dolžan Mestno občino Novo mesto zgolj pisno obvestiti o shodu, ni pa dolžan pridobiti soglasja za uporabo javne površine. Za javni shod na javni površini, ki ima značaj grajenega javnega dobra in je namenjena zbiranju ljudi in njeni prosti uporabi, soglasje lastnika za uporabo prostora ni potrebno (tretji odstavek 14. člena ZJZ). Prostor, na katerem organizator želi izvesti javni shod, je po javno dostopnih podatkih zemljišče parc. št. 1642 k.o. Novo mesto, ki v naravi predstavlja Glavni trg in je v lastništvu Mestne občine Novo mesto. Mestna občina Novo mesto je po besedah župana Macedonija vlagatelje pozvala k dopolnitvi vloge (“hkrati pa imajo vlogo za uporabo naših površin, kjer so bili pozvani k dopolnitvi”) in si tako pridržala prisotnost, ki je po zakonu nima.
Za javni shod dovoljenje upravne enote ni potrebno. Dovoljenje upravne enote je potrebno zgolj, če gre za shod na javni cesti (prva točka prvega odstavka 13. člena ZJZ) ali če se na shodu z zvočnimi ali drugimi napravami povzroča čezmeren hrup. Dejstvo, da se na shodu uporabljajo zvočniki, samo po sebi še ne izkazuje čezmernega hrupa, zato je zahteva, ki izvedbo protesta v primeru uporabe zvočnikov pogojujejo s pridobitvijo dovoljenja in elaborata za hrup, prekomerna.
Načrt za izvajanje zdravstvenega varstva za javne shode ni potreben. Način zagotavljanja zdravstvenega varstva oseb na javnih prireditvah skladno z zakonom določi minister, pristojen za zdravje (6. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), UL RS, št. 9/1992 in nasl.). Trenutno se za to vprašanje uporablja Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči (UL RS, št. 81/15 in nasl.), ki načrt zahteva za prireditve, za shode pa ne. Tudi ime obrazca oz. Priloge 15 tega pravilnika, je jasno: “Presoja zdravstvene ogroženosti na prireditvi”. Ker ZZDej zahteve glede zdravstvenega varstva predvideva zgolj za prireditve, veljavnosti teh zahtev skladno z načelom zakonitosti brez spremembe zakona zgolj s pravilnikom niti ni mogoče “raztegniti” na shode. Shodi skladno z ustavno zagotovljeno pravico do mirnega zbiranja (42. člen Ustave RS) namreč uživajo posebno varstvo, način uresničevanja te pravice pa je možno predpisati le, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine.
Za shod, na katerem ni predviden čezmerni hrup niti ne gre za shod na javni cesti, zadostuje prijava shoda na policiji. Če so bili prijavitelji bodisi s strani policije bodisi s strani občine zavedeni ali jim niso bile podane pravilne informacije o načinu prijave in organiziranja shoda, takšno oblastno ravnanje predstavlja poseg v pravico do protesta, saj država nima zgolj dolžnosti dopuščanja pravice do protesta, ampak pozitivno obveznost, da aktivno omogoča in zagotavlja njeno izvrševanje.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
