Ustavnopravni sprehajalnici v Ljubljani

Uvodna predstavitev

Ta konkretna pravna sprehajalnica je bila ustavnopravna, sicer pa v projektu, ki ga izvajamo pod okriljem Pravne mreže za varstvo demokracije, izvajamo še druge tematske sprehajalnice, med drugim kazensko, družinsko-dedno, potrošniško in delovnopravno.

Mladim je direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel uvodoma predstavila pomen protestov pri uresničevanju in varstvu človekovih pravic. Pravica do protesta je v slovenski ustavi zagotovljena v okviru določb, ki opredeljujejo svobodo izražanja in pravico do zbiranja in združevanja. Izpostavila je tudi, da država ne sme zgolj dopuščati protestov, temveč ima tudi obveznost, da jih aktivno omogoča.

V delavniškem delu sprehajalnice so si dijaki_nje ogledali fotografije protestov in o njih razpravljali v skupinah. Pri tem so obravnavali primere protestov iz Slovenije in tujine ter razmišljali in razpravljali o pomenu pravice do protesta in njeni vlogi pri doseganju družbenih sprememb ter krepitvi varstva človekovih pravic.

I. postaja - Policijska postaja Ljubljana Center

Na policiji so predstavili pomen javnih shodov ter vlogo policije pri zagotavljanju uresničevanja pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja. Pojasnili so, da slovenska zakonodaja dopušča tako organizirane kot neorganizirane shode. Organiziran shod je treba predhodno prijaviti na pristojni policijski postaji, saj to policiji omogoča učinkovitejše zagotavljanje varnosti ter varstvo pravic vseh udeležencev. Podrobneje so predstavili postopek prijave shoda, vlogo organizatorja in vodje rediteljev, hkrati pa sta opozorila na različne situacije, ki se lahko pojavijo med shodi, in na načine, kako se policija nanje odziva med njihovim potekom.

Dijake sta 21. januarja na Policijski postaji Ljubljana Center sprejela in nagovorila pomočnik komandirja Daniel Vedernjak in policijski inšpektor iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik; v izvedbi 28. januarja pa Jure Miklavič, namestnik komandirja policijske postaje Ljubljana Center, ter Uroš Turk, pomočnik komandirja policijske postaje Ljubljana Center.

II. postaja - Ustavno sodišče Republike Slovenije

Druga postaja Pravne sprehajalnice je bilo Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tam je ustavna sodnica in podpredsednica ustavnega sodišča dr. Neža Kogovšek Šalamon predstavila pomen in vlogo ustavnega sodišča, njegove pristojnosti ter postopek imenovanja ustavnih sodnikov. Poudarila je, da je ustavno sodišče v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen organ. Predstavila je tudi sestavo ustavnega sodišča.

Podpredsednica ustavnega sodišča je posebej izpostavila dva temeljna postopka, in sicer presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov ter odločanje o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Predstavila je tudi več konkretnih primerov, tudi iz obdobja epidemije covida-19, ki so pomembni za razumevanje svobode izražanja, pravice do protesta, svobode gibanja ter pravice do zdravega življenjskega okolja. Na njihovi podlagi je pojasnila pomen načela zakonitosti ter predstavila test sorazmernosti kot ključno merilo ustavnosodne presoje v primerih posegov v ustavno varovane pravice.

Dr. Kogovšek je podrobneje predstavila tudi odločanje ustavnega sodišča v primeru Grims proti Mladina, ki je končni epilog dobil šele letos – v korist Mladine – ter splošne prepovedi protestov v času korone, kjer je ustavno sodišče presodilo, da je bila splošna prepoved protestov nesorazmeren poseg v pravico do protesta.

III. postaja - Medijski hiša N1

Novinarki in urednici N1 Suzana Lovec (21. januarja) in Neda Došenović (28. januarja) sta in na tretji postaji Pravne sprehajalnice predstavila delo novinarjev ter pojasnila, kako so organizirani prostori in kako poteka vsakodnevno delo v hiši. Dijaki so se seznanili s številnimi vidiki novinarskega poklica, med drugim s pomenom medijske svobode, pravico javnosti do obveščenosti ter odgovornostjo novinarjev pri varovanju svojih virov.

Pogovarjali so se tudi o aktualnih družbenih vprašanjih, kot so sovražni govor, in o različnih izzivih, s katerimi se novinarji srečujejo pri svojem delu, vključno z različnimi oblikami pritiskov ter o tem, kako se nanje odzivajo. Obravnavana je bila vloga novinarstva kot stebra informirane družbe ter vpliv strateških tožb zoper sodelovanje javnosti (t. i. SLAPP tožbe iz angleškega izraza strategic litigation against public participation) na vsakodnevno delo novinarjev. S SLAPP tožbami želijo podjetja ali politiki in oblastniki utišati legitimne kritike (novinarje, medije, nevladne organizacije, žvižgače, akademike in aktiviste) z zlorabo prava.

Dijaki_nje so tako dobili celovit vpogled v zahtevnost in odgovornost novinarskega poklica ter v pomen neodvisnega in etičnega novinarstva.

Foto: Jan Gregorc/N1

________________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.