Neprimerni poskusi diskreditacije KPK in njenih ugotovitev

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je konec decembra sprejela ugotovitve glede ravnanja predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnih nedovoljenih pritiskov oziroma vmešavanja v delo policije.

KPK je ugotovila, da je dr. Robert Golob kot predsednik vlade ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega zahteva in jo določa 14. člen Zakona o Vladi Republike Slovenije,[1] saj lahko predsednik vlade daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, Vlada RS pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela.

KPK je zaključila, da predsednik vlade tako ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri takratni Ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar in za podajanje usmeritev glede kadrovanja v policiji. Odločitev KPK še ni pravnomočna, ugotovitve v relevantni zadevi pa tako še niso javno objavljene.

V javnosti se je pojavil del izreka ugotovitev KPK, v katerem sta kot sporno ravnanje navedeni dve sporočili, ki ju je predsednik vlade poslal Tatjani Bobnar, zaradi česar si več politikov, vključno s predsednikom vlade, prizadeva relativizirati ugotovitve KPK s sklicevanjem na to, da je šlo “zgolj za dve sporočili.” Kot je pojasnila tudi namestnica predsednika KPK Tina Divjak, pa so ugotovitve širše in obsegajo več strani. Šele po objavi in preučitvi celotnih ugotovitev ter umestitvi navedenih sporočil v kontekst celotnih ugotovitev si je mogoče ustvariti sliko o vsebini ugotovitev KPK. Pri tem velja poudariti, da gre v konkretnem primeru za ravnanje predsednika vlade v odnosu do policije, ki je represivni organ s širokimi pooblastili. Prav zaradi te narave policije pa je treba vsako ravnanje predsednika vlade, ki bi lahko predstavljalo neprimeren vpliv na delovanje policije, presojati posebej strogo.

Kot že navedeno, ugotovitve KPK še niso pravnomočne, pooblaščenec predsednika vlade pa je že napovedal, da jih bodo izpodbijali v upravnem sporu. Kljub temu, da zadeva še ni pravnomočna in da ostaja odprto, kakšna bo odločitev sodišča, pa poskusi relativizacije ugotovitev in diskreditacije KPK kot neodvisne institucije niso primerni in spodkopavajo zaupanje javnosti v mehanizme nadzora oblasti.

S strani več politikov iz koalicije in opozicije smo namreč priča izjavam, ki segajo onkraj legitimne kritike in predstavljajo neprimerno spodkopavanje verodostojnosti neodvisne nadzorne institucije. Problematične so tudi izjave predsednika vlade, da si je integriteto predstavljal drugače in da je najvišja integriteta držati besedo, ki je dana volilcem. Takšne izjave namreč kažejo na nerazumevanje pomena integritete v politični sferi ter na nespoštovanje vloge in pristojnosti KPK.

Opombe:

[1] Zakon o vladi Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14, 55/17, 163/22 in 57/25 – ZF.

__________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.