Kdo so ljudje, ki so izgubili volilno pravico?
Skoraj četrt stoletja so lahko pod določenimi pogoji na lokalnih volitvah v Sloveniji glasovali tudi državljani* tretjih držav. Volili so lahko člane občinskih svetov in župane ter sodelovali na lokalnih referendumih. Z novelo Zakona o lokalnih volitvah (vZLV-M), sprejeto le nekaj mesecev pred naslednjimi lokalnimi volitvami, pa jim je zakonodajalec to pravico odvzel.
Koga je ta sprememba neposredno prizadela? Volilne pravice na lokalni ravni po prejšnji ureditvi niso imeli vsi državljani tretjih držav, ki živijo v Sloveniji, temveč zgolj tisti z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem. Pogoji za pridobitev te pravice niso bili zgolj formalnost, saj so bili povezani z izpolnjevanjem zakonskih zahtev, ki so predpostavljale trajnejšo povezanost s Slovenijo in lokalno skupnostjo. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje se namreč praviloma zahteva najmanj pet let neprekinjenega zakonitega prebivanja v Sloveniji, izpolnjevati pa je treba tudi druge zakonske pogoje, med drugim zahteve glede zadostnih sredstev za preživljanje in znanja slovenskega jezika na ravni A2, pri čemer zakon določa tudi nekatere izjeme.
Gre torej za ljudi, ki v Sloveniji živijo in delajo že vrsto let, si tu ustvarjajo dom in družino ter so pomemben del lokalnih skupnosti. Mnogi med njimi so lahko na lokalnih volitvah glasovali velik del svojega življenja in tako sodelovali pri odločanju o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na njihovo vsakdanje življenje in okolje, v katerem živijo. Med njimi je tudi Christian Moe, državljan Norveške, ki v Sloveniji neprekinjeno živi že 24 let. Že 18 let ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana. V Sloveniji ima družino in deluje kot samozaposleni pisatelj in prevajalec.
Christian je z našo pomočjo v začetku oktobra na Ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti novele ZLV-M. Kljub dodatnim argumentom, ki smo jih v pobudi predložili za začasno zadržanje izpodbijane ureditve, je Ustavno sodišče predlog žal ponovno zavrnilo.
Odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki so jo do uveljavitve novele lahko uresničevali, sicer odpira kompleksna ustavnopravna vprašanja, ki ostajajo odprta. Tretji odstavek 43. člena Ustave zakonodajalcu izrecno dopušča, da določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Vendar te določbe ni mogoče obravnavati ločeno od drugih ustavnih določb in načel, med drugim načela varstva zaupanja v pravo in pravne varnosti. Ustavno sodišče bo moralo pri vsebinskem odločanju o zadevi opraviti celovito ustavnosodno presojo. Upamo, da bo k temu prispevala tudi Christianova pobuda.
Pri tem ne gre zgolj za pravno vprašanje, pod katerimi pogoji in v kakšnem obsegu lahko zakonodajalec spreminja ureditev volilne pravice na lokalni ravni, temveč tudi za vprašanje, kdo lahko sodeluje pri odločanju o prihodnosti skupnosti, katere del je že vrsto let. Gre za to, ali se ljudem, ki so s svojim življenjem in delom trajno vpeti v lokalno okolje, četudi nimajo slovenskega državljanstva, priznava možnost sooblikovanja odločitev, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.
Če bodo želeli volilno pravico ponovno pridobiti, bodo morali – če Ustavno sodišče ne odloči drugače – pridobiti slovensko državljanstvo. To pa ni zgolj formalnost, temveč pomembna odločitev, ki je pogojena s specifičnimi zakonskimi zahtevami in lahko prinaša daljnosežne posledice tako za posameznika kot tudi za njegovo družino, zlasti kadar zahteva odpoved dosedanjemu državljanstvu. Ker je bila sprememba sprejeta le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, prizadeti posamezniki do prihajajočih novembrskih volitev slovenskega državljanstva ne morejo pridobiti pravočasno, četudi bi si to želeli. Tako so volilno pravico izgubili brez realne možnosti, da bi jo do naslednjih lokalnih volitev znova pridobili.
Ustavnopravno in mednarodnopravno analizo odvzema volilne pravice tujcev na lokalni ravni, ki je podlaga za vloženo pobudo za oceno ustavnosti novele ZLV-M, si lahko preberete tukaj.
* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.
Ne spreglejte
Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024. Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.
Podprto s sredstvi Programa CSF v Sloveniji 2021–2028. Akcijo “Proti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav” financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Njihov cilj je prispevati k bolj enakopravni Evropi – tako na socialnem kot gospodarskem področju – ter krepiti odnose med državami donatoricami in državami upravičenkami.