Vložena pobuda za oceno ustavnosti odvzema volilne pravice tujcem

Pobudnik Christian Moe je ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije danes na Ustavno sodišče RS vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-M), ki se nanašata na ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in prijavljenim stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah.

Izpodbijana ureditev po oceni Pravne mreže med drugim krši načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico.

Pobudnik je državljan Kraljevine Norveške, ki v Sloveniji neprekinjeno živi že 24 let. Že 18 let ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana (MOL), zato je do novele ZLV-M imel tudi aktivno volilno pravico na lokalni ravni. V tem obdobju si je v lokalni skupnosti ustvaril svoj dom, družino in socialne vezi ter bil kot njen stalni prebivalec neposredno podvržen odločitvam lokalnih oblasti, pri oblikovanju katerih je lahko kot del lokalne politične skupnosti tudi sodeloval. Pred sprejetjem in uveljavitvijo novele je svojo volilno pravico tudi redno izvrševal, saj se je s svojimi someščani že petkrat udeležil lokalnih volitev in lokalnega referenduma v MOL.

Čeprav je skupina poslancev na Ustavno sodišče že vložila zahtevo za oceno ustavnosti relevantnega dela ZLV-M, Pravna mreža ocenjuje, da je vložitev samostojne pobude bistvenega pomena. Ta namreč odpira ustavnopravna vprašanja z vidika posameznika, ki je bil z zakonsko spremembo neposredno prizadet, in opozarja na posledice, ki bodo zanj in za druge posameznike v primerljivem položaju nastale že z izvedbo letošnjih lokalnih volitev.

Ustavno sodišče je predlog za začasno zadržanje v povezani zadevi sicer že zavrnilo, a mu ga Pravna mreža predlaga ponovno, pri čemer posebej izpostavlja tehtanje posledic, ki bi nastale za neposredno prizadete posameznike, kot je pobudnik, če bi bila izpodbijana ureditev uporabljena že na letošnjih lokalnih volitvah. Pri tem ocenjuje, da pravočasno postopanje Ustavnega sodišča ne bi ogrozilo stabilnosti volilnega postopka kot takega. Podredno Ustavnemu sodišču predlaga, da ob upoštevanju navedenih razlogov zadevo obravnava absolutno prednostno in o njej odloči pred izvedbo letošnjih lokalnih volitev. Pobudnik Ustavnemu sodišču posebej predlaga, naj o predlogu za začasno zadržanje izpodbijane zakonske ureditve odloči čim prej, najkasneje pa do 15. oktobra, ko poteče zadnji dan zbiranja podpisov podpore kandidaturam. Če to ne bo mogoče, pa naj odloči vsaj do 30. oktobra, ko mora Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo za posamezno volišče sestaviti splošni (in posebni) občinski volilni imenik za izvedbo glasovanja s podatki o volivcih v evidenci volilne pravice.

Le začasno zadržanje izpodbijane ureditve ali pravočasna vsebinska odločitev Ustavnega sodišča pred letošnjimi novembrskimi volitvami bi lahko zagotovila, da bi pobudnik in drugi posamezniki v primerljivem položaju še imeli možnost uresničiti pravico, ki so jo nekateri neprekinjeno uživali skoraj četrt stoletja in ki jim je bila praktično čez noč odvzeta.

Četudi do začasnega zadržanja ali vsebinske odločitve v zadevi pred novembrskimi lokalnimi volitvami zaradi bližine volitev ne bi prišlo, pa na Pravni mreži ocenjujejo, da lahko pobuda pomembno prispeva k vsebinski presoji tega zahtevnega ustavnopravnega vprašanja, zlasti z vidika položaja posameznikov, v pravice oziroma pravni položaj katerih je bilo z izpodbijano ureditvijo neposredno poseženo.

“Čeprav sem norveški državljan, se v demokratični, pravni in socialni državi Sloveniji, konkretno v Mestni občini Ljubljana, kjer neprekinjeno prebivam že 24 let, počutim doma. Prav zato me skrbi, da je na kocki nekaj, kar sem doslej razumel kot samoumevno – zaupanje v to, da država spoštuje pravice ljudi in da jih ni mogoče čez noč arbitrarno odvzeti. Če je mogoče tujcem tako hitro in arbitrarno odvzeti osnovno politično pravico, ki so jo imeli skoraj četrt stoletja, potem se postavlja vprašanje, kaj to pomeni za pravice drugih. Upam, da nam bo Ustavno sodišče vrnilo zaupanje v pravno državo.”

Christian Moe, pobudnik

“Bližina volitev ni okoliščina, ki bi obstajala neodvisno od zakonodajnega posega, temveč je tesno povezana z njegovim časom in načinom izvedbe, s katerima je zakonodajalec tako v času zakonodajnega postopka kot tudi po sprejemu zakona v bistveni meri ogrozil načelo jasnosti in predvidljivosti poteka volitev. Zato tudi ne bi bilo ustrezno, da bi posledice tega nosili posamezniki, ki na potek relevantnih političnih dogodkov niso mogli vplivati.”

Peter Podržaj, pravni svetovalec pri Pravni mreži za varstvo demokracije

“Zakonodajalec je pobudniku in drugim posameznikom v primerljivem položaju le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami odvzel aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah, ne da bi bila takšna sprememba v zakonodajnem postopku posebej utemeljena. Takšen poseg ni pomemben zgolj z vidika volilne pravice, ki jo je pobudnik do uveljavitve novele ZLV-M imel in dejansko izvrševal, temveč tudi z vidika njegovega osebnega dostojanstva. To, da je zakonodajalec pravni okvir za izvedbo lokalnih volitev spremenil tik pred naslednjimi lokalnimi volitvami in določil, da se ureditev uporablja že na teh volitvah, pa je posebej problematično z vidika pravne varnosti in načela varstva zaupanja v pravo.”

Kaja Gajšek, pravna svetovalka pri Pravni mreži za varstvo demokracije

Pravna mreža za varstvo demokracije je že pred in med sprejemanjem zakona opozarjala na njegove sporne določbe (https://pravna-mreza.si/objave/odvzem-volilne-pravice-tujcem-posega-v-ustavno-varovane-pravice/).

__________________________________________________________