Kako je Slovenija utišala Evropo?

Slovenija je konec avgusta blokirala skupno izjavo Evropske unije, s katero bi EU in njenih 27 držav članic obsodile načrte izraelske vlade za širitev nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu v okviru spornega projekta E1.[1] Posledično je Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) objavila zgolj izjavo visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas,[2] ki v mednarodnih odnosih uživa nižji diplomatski status kot skupna izjava v imenu celotne EU.

Gre za obžalovanja vredno potezo slovenske vlade, ki se je je v preteklih letih pogosto posluževala madžarska vlada Viktorja Orbána in je že postala prepoznaven vzorec evropske zunanje politike do izraelsko-palestinskega vprašanja[3] kot tudi do številnih drugih vprašanj,[4] po katerem ena sama država članica blokira skupno stališče celotne EU, ki v svetu predstavlja 450 milijonov ljudi.[5] Prav v trenutku, ko se je zdelo, da se bo s koncem Orbánove šestnajstletne vladavine Madžarski končala tudi ta praksa slabitve in blokiranja načelnih stališč in ukrepov EU, ki bi šla v smeri večjega spodbujanja in varstva človekovih pravic in mednarodnega prava v svetu,[6] je zdaj vedno bolj jasno, da bi mesto Madžarske v prihodnje lahko zapolnila Slovenija.

Slovenska vlada se je za takšen pristop odločila kljub vedno bolj jasnim in izčrpnim ugotovitvam o ravnanju Izraela in kljub mednarodnopravnim obveznostim, ki iz teh ugotovitev izhajajo. Po najnovejših poročilih OZN in EU se je na okupiranem Zahodnem bregu v zadnjih letih kot sestavni del sistematične politike, ki jo podpira oziroma omogoča država Izrael, bistveno pospešila gradnja in širitev nezakonitih izraelskih naselbin, povečalo nasilje s strani izraelskih naseljencev nad palestinskim prebivalstvom ter okrepilo izvajanje politik, usmerjenih v trajno spreminjanje demografske in ozemeljske podobe okupiranega palestinskega ozemlja z namenom njegove aneksije.[7]

Pri tem je še posebej pomembno svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu o Pravnih posledicah politik in praks Izraela na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, z dne 19. 7. 2024,[8] v katerem je sodišče ugotovilo, da takšne politike in prakse Izraela pomenijo zelo širok nabor resnih kršitev mednarodnega prava, med drugim: (i) kršitev mednarodnega prava človekovih pravic, zlasti pravice Palestincev do nedotakljivosti življenja ter prepovedi mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja[9] ter kršitev prepovedi rasne segregacije oziroma apartheida,[10] (ii) kršitev mednarodnega humanitarnega prava, zlasti prepovedi prisilnega razseljevanja civilistov z okupiranega ozemlja[11] in naseljevanja naseljencev na okupirano ozemlje,[12] prepovedi zaplembe in razlastitve zemljišč,[13] izkoriščanja naravnih virov[14] in širjenja prava okupacijske sile na okupirano ozemlje,[15] ter prepovedi nesorazmerne uporabe sile, nasilja in slabega ravnanja s civilisti na okupiranem ozemlju,[16] (iii) kršitev prepovedi aneksije velikega dela okupiranega palestinskega ozemlja,[17] in (iv) kršitev pravice palestinskega naroda do samoodločbe.[18] Meddržavno sodišče je na podlagi ugotovljenih kršitev Izraelu naložilo, da čim prej preneha s svojo nezakonito prisotnostjo na okupiranem palestinskem ozemlju,[19] da nemudoma ustavi vse nove dejavnosti naseljevanja in evakuira vse naseljence z okupiranega palestinskega ozemlja[20] ter da povrne škodo, ki je bila s tem povzročena vsem prizadetim fizičnim in pravnim osebam na okupiranem palestinskem ozemlju.[21]

Ker gre pri številnih ugotovljenih kršitvah za resne kršitve mednarodnopravnih obveznosti, ki imajo po stališču Meddržavnega sodišča naravo kogentnih norm mednarodnega prava (ius cogens), iz njih izhajajo določene obveznosti erga omnes, to je obveznosti, ki zavezujejo vse tretje države, vključno s Slovenijo, in mednarodne organizacije, vključno z EU.[22] V konkretnem primeru gre za obveznost tretjih držav in mednarodnih organizacij, (i) da ne priznanjo zakonitosti situacije, ki izhaja iz nezakonite prisotnosti Izraela na okupiranem palestinskem ozemlju, ter (ii) da ne nudijo pomoči ali podpore pri ohranjanju razmer, ki so nastale zaradi nadaljnje prisotnosti Izraela na okupiranem ozemlju.[23]

Skupna izjava EU, ki bi pri tem pomenila politično obsodbo takšnih ravnanj izraelske vlade, sama po sebi še ne izpolnjuje teh obveznosti, vendar pa je težko razumeti, kako naj bi jih EU in posamezne države članice verodostojno spoštovale, če niso zmožne oziroma pripravljena niti na njihovo jasno politično obsodbo. In prav v tem kontekstu se je Slovenija odločila preprečiti skupno izjavo EU.

Takšno sporno ravnanje Slovenije na žalost omogoča trenutna ustavnopravna ureditev zunanjega delovanja EU. Skupne izjave EU o pomembnih vprašanjih mednarodne politike sodijo namreč na področje skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), ki je urejena drugače od drugih področij zunanjega delovanja EU, kjer so države članice že prenesle (del) svoje zunanje suverenosti na EU. Za razliko od drugih področij zunanjega delovanja EU, ki zajemajo zlasti zunanje gospodarske odnose v najširšem smislu (npr. skupno trgovinsko politiko), kjer imata Evropski parlament in Svet EU pristojnost, da po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe EU z učinkom napram tretjim državam, so države članice na področju SZVP praktično v celoti ohranile svojo zunanjo suverenost.[24] To se odraža v ohranjanju izrazito medvladne ureditve SZVP, zlasti v pravilu o soglasnem odločanju v Evropskem svetu in Svetu EU, ki ju sestavljajo predstavniki izvršilnih vej držav članic in torej že zaradi svoje sestave zastopata primarno interese držav članic, ter v izrecni izključitvi Evropskega parlamenta iz odločanja o vprašanjih SZVP.[25] Pravilo soglasnega odločanja o skupnih izjavah EU tako omogoča, da lahko posamezna država članica z vetom onemogoči oziroma upočasni delovanje EU kot celote, kar je še posebej problematično, kadar gre za odzivanje na resne kršitve mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v svetu.[26] Zaradi pravila soglasnega odločanja so odločitve SZVP prav tako dovzetne za vpliv tretjih držav, ki želijo preko posamezne države članice vplivati na zunanjo politiko EU.[27]

Vendar pa dejstvo, da države članice na področju SZVP ohranjajo pravico do veta, še ne pomeni, da imajo pri njenem oblikovanju in izvajanju povsem proste roke. Samovoljno ravnanje posameznih držav članic naj bi bilo namreč skladno s členom 24(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU)[28] vsaj na načelni ravni omejeno s posebno dolžnostjo lojalnega sodelovanja na področju SZVP, ki v svojem bistvu predstavlja odraz splošnega ustavnega načela lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU in državam članicam nalaga tako pozitivne kot negativne obveznosti.[29] Države članice morajo namreč v duhu lojalnosti in medsebojne solidarnosti dejavno in brez pridržkov podpirati SZVP, upoštevati delovanje EU na tem področju, si skupaj prizadevati za krepitev in razvoj medsebojne politične solidarnosti ter se vzdržati vsakršnega ravnanja, ki bi bilo v nasprotju z interesi EU oziroma bi lahko zmanjšalo njeno učinkovitost.[30] Glede na to, da varstvo človekovih pravic skladno s členi 3(5), 21 in 23 PEU predstavlja temeljno vrednoto, vodilno načelo in cilj zunanjega delovanja EU, vključno s SZVP, bi dolžnost lojalnega sodelovanja nedvomno morala veljati še toliko bolj v primerih, kjer gre za vprašanje enotnega nastopanja EU za varstvo človekovih pravic v svetu.

Prav tako velja izpostaviti, da se zaradi ponavljajočih se vetov posameznih držav članic na področju SZVP, ki hromijo enotno nastopanje EU v mednarodnih odnosih, vedno bolj vrstijo pozivi k prehodu s soglasnega odločanja na odločanje s kvalificirano večino, ki se nanašajo zlasti na skupne izjave in stališča EU (in tudi omejevalne ukrepe) na področju človekovih pravic v svetu.[31] Tako je na primer že prejšnji predsednik Evropske komisije leta 2018 države članice pozval, naj na določenih področjih SZVP preidejo na odločanje s kvalificirano večino,[32] k podobnemu pa poziva tudi aktualna predsednica Evropske komisije.[33] K prehodu na odločanje s kvalificirano večino redno pozivata tudi Evropski parlament[34] ter nekdanji kot tudi trenutna visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko,[35] podpirajo pa ga tudi številne države članice.[36] Obenem je podporo tovrstnemu prehodu zaznati tudi med državljani EU.[37]

Skladno s tem lahko upamo, da je pri slovenski blokadi skupne izjave EU šlo za enkraten spodrsljaj slovenske zunanje politike, ki se v prihodnje ne bo ponovil. To je v luči nedavnega odprtja izraelskega veleposlaništva v Sloveniji sicer težko pričakovati, vendar se mora tudi trenutna slovenska vlada zavedati, da članstvo v EU ne pomeni le pravice reči “ne”, temveč tudi dolžnost, da kot članica evropske družine s svojim ravnanjem ne utiša skupnosti, ki v svetu predstavlja 450 milijonov ljudi, takrat, ko bi morala najodločneje spregovoriti.

Nenazadnje je ravno dosledno spoštovanje in spodbujanje mednarodnega prava tisto, kar lahko Slovenija kot majhna država najbolj učinkovito doseže kot enakopravna članica EU, in hkrati eden najpomembnejših garantov njene lastne suverenosti in ozemeljske celovitosti. V EU je soglasje težko doseči in prav zato je še toliko pomembneje, da države članice svoje pravice, ki izhajajo iz njihove zunanje suverenosti, uporabljajo odgovorno. Slovenska podpora skupni izjavi EU, ki bi obsodila mednarodna protipravna ravnanja Izraela, tako ne bi bila niti "hlapčevska" niti ne bi pomenila odpovedi zunanje suverenosti Slovenije, temveč bi, ravno nasprotno, predstavljala najbolj suvereno držo in odločitev države, katere obstoj in varnost izhajata ravno iz pravil mednarodnega prava, ki jih Izrael na okupiranem palestinskem ozemlju tako brezvestno in brezobzirno krši.

Več o pravnih možnostih in omejitvah varstva človekovih pravic v skupni zunanji in varnostni politiki EU si lahko preberete tukaj.

________________________________________________________________________________________________

Opombe:

[1] Glej npr. MMC RTV SLO: Ostri odzivi na slovensko blokado izjave EU-ja o izraelskih načrtih za gradnjo na Zahodnem bregu, z dne 26. 8. 2026, dostopno na: https://www.rtvslo.si/evropska-unija/ostri-odzivi-na-slovensko-blokado-izjave-eu-ja-o-izraelskih-nacrtih-za-gradnjo-na-zahodnem-bregu/791927; Andrew Rettman (EUobserver): Slovenia’s Janša helps Netanyahu blunt EU response to West Bank land‑grab, z dne 25. 8. 2026, dostopno na: https://euobserver.com/233662/slovenias-jansa-helps-netanyahu-blunt-eu-response-to-west-bank-landgrab/.

[2] European External Action Service (EEAS): Statement by the High Representative on Israel’s E1 West Bank settlement plan, z dne 23. 8. 2026, dostopno na: https://www.eeas.europa.eu/eeas/statement-high-representative-israels-e1-west-bank-settlement-plan_en.

[3] Glej npr. Hanke Vela, Jakob (Politico): EU talks sanctions against Israeli settlers, z dne 7. 2. 2024, dostopno na: https://www.politico.eu/newsletter/brussels-playbook/eu-talks-sanctions-against-israeli-settlers/.

[4] Glej npr. Chalmers, John; Emmott, Robin (Reuters): Hungary blocks EU statement criticising China over Hong Kong, diplomats say, z dne 16. 4. 2021, dostopno na: https://www.reuters.com/world/asia-pacific/hungary-blocks-eu-statement-criticising-china-over-hong-kong-diplomats-say-2021-04-16/; Koenig, Nicole: Towards QMV in EU Foreign Policy, Different Paths at Multiple Speeds (2022), str. 3, dostopno na: https://www.delorscentre.eu/fileadmin/2_Research/1_About_our_research/2_Research_centres/6_Jacques_Delors_Centre/Publications/20221014_Koenig_QMV_V1.pdf; Navarra, Cecilia; Jančová, Lenka; Ioannides, Isabelle: Qualified majority voting in common foreign and security policy, A cost of non-europe report, European Parliamentary Research Service (2023), str. 5, 18–19, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2023/740243/EPRS_STU(2023)740243_EN.pdf. Avtorji zadnje raziskave navajajo, da se določene DČ na področju SZVP vse pogosteje poslužujejo pravice do veta, ter da naj bi med letoma 2016 in 2022 vsaj 30-krat uporabile ali grozile z uporabo pravice veta, s čimer so odložile oz. upočasnile sprejem številnih odločitev na področju SZVP.

[5] Glej npr. Podržaj, Peter: VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI EVROPSKE UNIJE (magistrska naloga), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, str. 27–31, dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=190494&lang=slv; Koenig, Nicole: Towards QMV in EU Foreign Policy, Different Paths at Multiple Speeds (2022), str. 3, dostopno na: https://www.delorscentre.eu/fileadmin/2_Research/1_About_our_research/2_Research_centres/6_Jacques_Delors_Centre/Publications/20221014_Koenig_QMV_V1.pdf; Navarra, Cecilia; Jančová, Lenka; Ioannides, Isabelle: Qualified majority voting in common foreign and security policy, A cost of non-europe report, European Parliamentary Research Service (2023), str. 5, 18–19, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2023/740243/EPRS_STU(2023)740243_EN.pdf.

[6] Glej npr. Vinocur, Nicholas (Politico): Orbán’s exit leaves Israel exposed in Europe, z dne 19. 4. 2026, dostopno na: https://www.politico.eu/article/viktor-orban-exit-leaves-israel-exposed-europe/.

[7] Glej npr. European Union, Office of the European Union Representative (West Bank and Gaza Strip, UNRWA): 2024 Report on Israeli settlements in the occupied West Bank, including East Jerusalem, Reporting period: January - December 2024, dostopno na: https://www.eeas.europa.eu/sites/default/files/2025/documents/Report%20on%20Israeli%20Settlements%20in%20the%20occupied%20West%20Bank%20including%20East%20Jerusalem%20%28Reporting%20period%20January%20-%20December%202024%29.pdf; European Union, Office of the European Union Representative (West Bank and Gaza Strip, UNRWA): 2025 Report on Israeli settlements in the occupied West Bank, including East Jerusalem, Reporting period: January - December 2025, dostopno na: https://www.eeas.europa.eu/sites/default/files/2026/documents/2025%20Report%20on%20Israeli%20settlements%20in%20the%20occupied%20West%20Bank.pdf; United Nations Human Rights Council: Resolution A/HRC/RES/61/32 adopted by the Human Rights Council on 31 March 2026 - Israeli settlements in the Occupied Palestinian Territory, including East Jerusalem, and in the occupied Syrian Golan, dostopno na: https://docs.un.org/en/A/HRC/RES/61/32.

[8] Legal Consequences arising from the Policies and Practices of Israel in the Occupied Palestinian Territory, including East Jerusalem, Advisory Opinion, (2024) ICJ Rep. 45, dostopno na: https://www.icj-cij.org/sites/default/files/case-related/186/186-20240719-jud-01-00-en.pdf.

[9] Prav tam, točke 148–154.

[10] Prav tam, točke 180–229.

[11] Prav tam, točke 142–147.

[12] Prav tam, točke 115–119.

[13] Prav tam, točke 120–123.

[14] Prav tam, točke 124–133.

[15] Prav tam, točke 134–141.

[16] Prav tam, točke 148–154.

[17] Prav tam, točke 157–179.

[18] Prav tam, točke 230–243.

[19] Prav tam, točka 285(4).

[20] Prav tam, točka 285(5).

[21] Prav tam, točka 285(6) in točke 267–272.

[22] Prav tam, točke 273–279 in točke 280–283. Glej tudi točko b prvega odstavka 48. člena Členov o odgovornosti držav za mednarodna protipravna ravnanja (ARSIWA), dostopno na: https://legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/draft_articles/9_6_2001.pdf, in tretji odstavek 49. člena Členov o odgovornosti mednarodnih organizacij (ARIO), dostopno na: https://legal.un.org/ilc/texts/instruments/english/draft_articles/9_11_2011.pdf.

[23] Prav tam, točka 285(7) in točka 280 in 285(8). Glej tudi drugi odstavek 41. člena Členov o odgovornosti držav za mednarodna protipravna ravnanja (ARSIWA) in drugi odstavek 42. člena Členov o odgovornosti mednarodnih organizacij (ARIO).

[24] Glej npr. Podržaj, Peter: VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI EVROPSKE UNIJE (magistrska naloga), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, str. 9–23, dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=190494&lang=slv.

[25] Prav tam.

[26] Prav tam, str. 23–31.

[27] Prav tam, str. 26; Navarra, Cecilia; Jančová, Lenka; Ioannides, Isabelle: Qualified majority voting in common foreign and security policy, A cost of non-europe report, European Parliamentary Research Service (2023), str. 20–21, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2023/740243/EPRS_STU(2023)740243_EN.pdf.

[28] Pogodba o Evropski uniji, UL C 202, 7. 6. 2016, dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:12016ME/TXT.

[29] Podržaj, Peter: VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI EVROPSKE UNIJE (magistrska naloga), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, str. 22–23, dostopno na: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=190494&lang=slv.

[30] Člen 24(3) PEU.

[31] Glej npr. Navarra, Cecilia; Jančová, Lenka; Ioannides, Isabelle: Qualified majority voting in common foreign and security policy, A cost of non-europe report, European Parliamentary Research Service (2023), str. 6–7, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2023/740243/EPRS_STU(2023)740243_EN.pdf.

[32] Evropska komisija: Sporočilo Komisije, Močnejši svetovni akter: učinkovitejše odločanje na področju skupne zunanje in varnostne politike EU, COM(2018) 647 final, z dne 12. 9. 2018, dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52018DC0647.

[33] Evropska komisija: Stanje v Uniji 2020: Govor o stanju v Uniji 2020, dostopno na: https://webgate.ec.europa.eu/circabc-ewpp/d/d/workspace/SpacesStore/9f81316b-bf88-4d2f-8f03-d13caaebc8ae/download; Evropska komisija, Stanje v Uniji 2025, dostopno na: https://commission.europa.eu/document/download/714d256c-a4fe-4d54-8fd1-c85fca571152_en?filename=State-of-the-Union-2025-Multilingual-speech.pdf.

[34] Glej npr. resolucije Evropskega parlamenta o izvajanju SZVP: Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2020 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo (2019/2136(INI)), točka 44; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2021 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2020, točka 13; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2022 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo 2021, točka 22; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2023 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo 2022, točke 14–16; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 28. februarja 2024 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2023, točka 27; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2025 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2024 (2024/2080(INI)), točka 49, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-10-2025-0057_SL.html; Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2026 o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo za leto 2025 (2025/2164(INI)), točka 106, dostopno na: https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-10-2026-0012_SL.html.

[35] Borell, Josep: The geo-political imperative for the EU is to both widen and deepen (2022), dostopno na: https://www.eeas.europa.eu/eeas/geo-political-imperative-eu-both-widen-anddeepen_en; Barcos, Ane (The Diplomat): Spain and ten other countries urge Kaja Kallas to make greater use of qualified majority voting in EU foreign policy, z dne 1. 9. 2026, dostopno na: https://thediplomatinspain.com/en/2026/09/01/spain-and-ten-other-countries-urge-kaja-kallas-to-make-greater-use-of-qualified-majority-voting-in-eu-foreign-policy/?noamp=mobile.

[36] Glej npr. Barcos, Ane (The Diplomat): Spain and ten other countries urge Kaja Kallas to make greater use of qualified majority voting in EU foreign policy, z dne 1. 9. 2026, dostopno na: https://thediplomatinspain.com/en/2026/09/01/spain-and-ten-other-countries-urge-kaja-kallas-to-make-greater-use-of-qualified-majority-voting-in-eu-foreign-policy/?noamp=mobile.

[37] V raziskavi, izvedeni v desetih državah članicah, je več kot 75 % vprašanih navedlo, da bi moral Svet EU na področju SZVP preiti na odločanje s kvalificirano večino (glej Maaten, Jules: Europeans would like to see values-based foreign policy and ditch veto, Friedrich Naumann Foundation For Freedom (2023), dostopno na: https://www.freiheit.org/europeanunion/europeans-would-see-values-based-foreign-policy-and-ditch-veto-0.