Ustavnopravne varovalke v Zakonu o parlamentarni preiskavi ostajajo v veljavi

Čeprav je Ustavno sodišče RS z delno odločbo[1] razveljavilo četrti odstavek 1.a člena Zakona o parlamentarni preiskavi,[2] ustavnopravne varovalke, brisanje katerih bo predmet odločanja na referendumu, ostajajo v veljavi.

Zakonska določba, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo, je bila sprejeta kot del reforme instituta parlamentarne preiskave leta 2024 (v nadaljevanju: “ZPPre-A”). Ta je državnim inštitucijam (Sodnemu in Državnotožilskemu svetu, tretjini poslancev,* Banki Slovenije, Varuhu človekovih pravic in Računskemu sodišču) in targetiranim posameznikom (preiskovancem ter osebam zasebnega prava, zajetim v predmetu preiskave) podelila možnost, da na Ustavno sodišče vložijo zahtevo za presojo, ali je akt o odreditvi preiskave skladen z ustavo in zakonom oziroma ali prekomerno posega v človekove pravice preiskovancev. Po reformi, katere predlagateljica je bila Urška Klakočar Zupančič, je vložitev takšne zahteve imela suspenzivni učinek, kar pomeni, da do končne odločitve Ustavnega sodišča preiskovalna komisija ni mogla biti oblikovana, preiskava pa se ni mogla začeti.

Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da suspenzivni učinek prekomerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave, zato je to določbo razveljavilo. Pri tem je poudarilo pomen učinkovitosti parlamentarne preiskave, ki je zagotovljena že s 93. členom Ustave.[3] Ker imajo upravičenci za vložitev zahteve 30 dni, Ustavno sodišče pa mora odločiti v 60 dneh, zahteva v praksi lahko pomeni 90-dnevni zamik začetka parlamentarne preiskave. Tak zamik je po mnenju sodišča prekomeren poseg v ustavno zahtevo po učinkovitosti parlamentarne preiskave.[4]

Še naprej pa nespremenjeno ostaja v veljavi možnost, da se prizadete institucije in zasebniki obrnejo na Ustavno sodišče, ki bo o zahtevi moralo odločiti v 60 dneh.

Državni svet je sicer kot predlagatelj ustavne presoje od Ustavnega sodišča zahteval tudi presojo splošne ureditve ustavnosodnega varstva zoper akt o odreditvi parlamentarne preiskave, a o tem Ustavno sodišče še ni odločilo. Malo verjetno je, da bi sodišče v končni odločitvi prepoznalo neskladje z Ustavo v ureditvi, ki posameznim subjektom omogoča dodatno ustavnopravno varstvo človekovih pravic ter zakonitosti in ustavnosti, saj taka možnost v ničemer ne zmanjšuje učinkovitosti parlamentarne preiskave ali posega v kakšno drugo ustavno varovano dobrino.

In kako je zgoraj opisano povezano z zakonodajnim referendumom, ki je (poleg treh posvetovalnih) razpisan za 11. oktober 2026? Odločali bomo o novi spremembi Zakona o parlamentarni preiskavi (poimenovani “ZPPre-B”), ki jo je koalicija strank SDS, NSi, Demokrati in Resnica sprejela 26. maja 2026, torej še preden je bila formirana trenutna vlada Janeza Janše. Ta sprememba vsem upravičencem, razen sodnikom in tožilcem, jemlje pravico do opisanega ustavnosodnega varstva.

V zvezi z razveljavljeno določbo je pomembno izpostaviti še, da Ustavno sodišče opozarja, da navkljub odpravi suspenzivnega učinka, pobudniki zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti akta o uvedbi preiskave smejo zahtevati začasno zadržanje.[5] S tem lahko v praksi še vedno dosežejo enak učinek, kot z razveljavljeno določbo, torej odlog začetka parlamentarne preiskave. Ne obstaja pa več avtomatizem, kot je to veljalo doslej. Začasno zadržanje akta o odreditvi preiskave je Ustavnemu sodišču namreč na voljo vedno, kadar pretehta, da so grozeče negativne posledice izvrševanja akta hujše od posledic njegovega zadržanja.[6] Delna odločba torej ne posega v ustavnosodno varstvo zoper akt o odreditvi preiskave, uvedeno z ZPPre-A, opozarja pa tudi na možnost Ustavnega sodišča, da samo pretehta, ali je glede na predvidljive posledice zadržanje začetka izvajanja parlamentarne preiskave upravičeno ali ne.

Delna odločba je redko viden ukrep Ustavnega sodišča, ki mu omogoča izjasnitev o ustavni skladnosti dela pobude. Njena objava kaže na soglasje Ustavnega sodišča glede razveljavljene določbe, hkrati pa pomeni, da o preostalih delih zakona, ki so predmet ustavne pobude, razprava še poteka. Predmetna zahteva je bila vložena 21. 1. 2026 in zanimivo je, da se je Ustavno sodišče o njej odločilo delno izreči zgolj nekaj tednov pred referendumom.

Opombe

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.

[1] Delna odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-13/26-13 z dne 10. 9. 2026 (v nadaljevanju: “delna odločba”).

[2] Zakon o parlamentarni preiskavi (ZPPre), Uradni list RS, št. 63/93, 63/94 – KZ, 22/21 – odl. US, 130/21 – odl. US, 108/24 in 1445/26 – odl. US.

[3] Ustava Republike Slovenije (URS), Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.

[4] 26. odstavek delne odločbe.

[5] 28. odstavek delne odločbe.

[6] 93. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21, 22/25 in 57/25 – ZF.

__________________________________

Podprto s sredstvi Programa CSF v Sloveniji 2021–2028.

Akcijo "Zaščita pravic preiskovancev v parlamentarnih preiskavah" financirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Njihov cilj je prispevati k bolj enakopravni Evropi – tako na socialnem kot gospodarskem področju – ter krepiti odnose med državami donatoricami in državami upravičenkami.