Koalicija neustavne večine
Pred petimi meseci, to je 16. aprila 2025, smo v Pravni mreži za varstvo demokracije odločevalcem poslali zakonski predlog, katerega bistvo je bilo zelo preprosto: 170. in 171. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), ki urejata kaznivo dejanje posilstva in spolnega napada, naj se spremenita tako, da se pri hujši obliki pojem dejanj "več oseb" nadomesti s pojmom "dveh ali več oseb".
Vrhovno sodišče je nekaj mesecev pred tem v zvezi s spolnim napadom dveh moških na žensko, ki je avgusta 2017 v kampu Lucija ponoči šla na stranišče, zavzelo stališče, da "več oseb" pomeni najmanj tri. Na vseh drugih mestih v zakonu je namreč ob podobnem zapisu vedno dikcija »dva ali več«, zato je Vrhovno sodišče zaključilo, da zaradi načela zakonitosti v kazenskem pravu v primeru, ko zakon uporablja dikcijo “več”, te dikcije ni mogoče razumeti kot dva ali več, ampak zgolj kot tri ali več. Celotna pravniška in nepravniška javnost je bila na nogah, pravna stroka pa se je enkrat za spremembo strinjala, da je zakon treba popraviti.
Podobni alarmantni odzivi glede nujnih sprememb na področju kazenskega prava obstajajo tudi v zvezi s 308. členom KZ-1. V času prejšnje vlade je bila s podobno rokohitrskimi prijemi, kot smo jih v zadnjih dveh tednih opazovali pri sprejemanju zakona o javni varnosti, zaporna kazen za kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meja ali ozemlja države povišana na tri do deset let (prej je bila zagrožena kazen do pet let zapora). Na izrazito škodljive posledice te spremembe na pravosodni sistem opozarjajo številni kazenskopravni strokovnjaki tako iz prakse kot teorije, pa tudi samo pravosodje. V letnem poročilu Vrhovnega sodišča za leto 2024 so negativne posledice spremembe 308. člena KZ-1 omenjene na več mestih, zelo nazorno pa jih opiše pripoved predsednice okrožnega sodišča v Krškem Branke Drozg.
Ker učinkovito delovanje pravosodja – kaj šele nesorazmerno kaznovanje tujcev (med priporniki in zaporniki so večinoma tuji državljani) – nista temi, ki bi prinašali politične točke, predlogov za vrnitev v stanje normalnosti tudi pod novo vlado nismo dočakali. Razlogov, da nujne zakonske sprememb ostajajo v predalih, je več; eden ključnih je zagotovo strah pred zlorabami tem v politične namene. V javni sferi namreč ni več mogoča nobena razprava o zakonitih in pravičnih rešitvah za družbene izzive. Celotno politično delovanje je prežeto s strahom pred skrajno desnico, žal pa zaradi tega strahu tudi vsi ostali akterji vedno bolj delujejo na robu nepravnega, avtoritarnega, nerazumnega in populističnega. In tudi zato sprejemajo všečne ukrepe, ki ničemur ne služijo, in ignorirajo manj všečne, ki pa so za mirno sobivanje ljudi in učinkovito delovanje institucij nujno potrebni.