Dva pobudnika sta danes ob strokovni podpori Pravne mreže za varstvo demokracije (PMVD) vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oz. zakonitosti odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2.

PMVD se je odločila podpreti pobudnika zaradi dogajanja v zadnjem letu, ko je v Sloveniji preko omejevanja shodov okrnjena pravica do protesta, pa tudi zato, ker državo lahko čaka nov val epidemije. S tega vidika je nujno veljavne odloke preučiti z vidika njihove skladnosti z ustavo ter jasno opredeliti pod kakšnimi pogoji je mogoče ustavno varovane pravice omejevati in na kakšen način, če sploh.

Pri vložitvi pobude je PMVD nudila strokovno podporo, k argumentaciji pa je s svojim pravnim znanjem prispevalo več odvetniških pisarn, univerzitetnih učiteljev in drugih strokovnjakov s področja ustavnega prava.

»Mirni protesti oz. svoboda izražanja in zbiranja so ustavno varovane pravice, zato jih je dopustno omejevati le s strogim testom nujnosti, sorazmernosti in primernosti. Tudi v času epidemije shodi na smejo biti v celoti prepovedani, ampak je treba vsako takšno zbiranje oceniti na podlagi konkretnega primera, omejitve pa so lahko naložene le toliko časa in do take mere, kot je potrebno za omejevanje širjenja bolezni,« je ob vložitvi pobude dejala Katarina Bervar Sternad, direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC.

Dodala je, da v primeru popolne prepovedi shodov ni bilo narejenega nič od tega. To kaže, da je namen takšne prepovedi predvsem omejevanje kritike vlade in strogo kaznovanje vseh, ki prepoved kršijo. Visoke globe so učinkovit način discipliniranja ljudi; le redki lahko tvegajo plačilo visokih glob, zato mnogi te svoje pravice sploh ne uresničujejo.

To je v nasprotju tako z demokratičnim kot tudi optimalnim delovanjem države, ki je možen le skozi sistem zavor in ravnovesij ter z uresničevanjem tudi neposredne demokracije, je opozorila Barbara Rajgelj iz Zavoda Open. »Demokracije ni mogoče reducirati na predstavniško demokracijo. Po Ustavi ima oblast ljudstvo, državljani in državljanke jo izvršujejo “neposredno in z volitvami”. Oblika neposrednega izvrševanja oblasti ljudstva je nedvomno tudi pravica do protesta, ki med drugim predstavlja tudi možnost za opozarjanje in kritiko oblastnih ukrepov za preprečevanje epidemije, ki so z vidika varovanja zdravja in življenja ljudi nezadostni ali neučinkoviti. V luči tega je ustavna pobuda vložena ne kljub epidemiji, ampak zaradi nje.«

O veliki potrebi ljudi biti vključeni v demokrratične procese priča tudi odziv ljudi, ki so se na Pravno mrežo za varstvo demokracije po pravno znanje in brezplačno pomoč obrnili od začetka njenega delovanja 21. januarja letos. Skoraj 40 odstotkov vseh se je znašla v postopkih zaradi svojega mirnega uresničevanja pravice do zbiranja.

Odvetnica Jasna Zakonjšek je glede omejevanja pravice do zbiranja pojasnila, da morajo biti omejitve določene z zakonom ter razumno in prepričljivo utemeljene s stališči zdravniške, zlasti epidemiološke stroke. Breme dokazovanja, da so sprejeti ukrepi v skladu z načelom legitimnosti in sorazmernosti, mora sprejeti tisti, ki ukrepe sprejema, v tem primeru slovenska vlada.

Svoboda mirnega zbiranja in svoboda izražanja sta pravici tudi po mednarodnem pravu, ki zavezuje Slovenijo, je opozorila Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije. V skladu z 21. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki jamči pravico do mirnega zbiranja, se od držav ne pričakuje le pasivno dovoljevanje mirnih zbiranj, ampak da taka zbiranja aktivno omogočajo.

»Pravica do protesta državljankam in državljanom omogoča, da se izrazijo kolektivno, s tem okrepijo svoj glas ter sodelujejo pri oblikovanju svoje družbe. Tudi Odbor ZN za človekove pravice, ki bdi nad uresničevanjem pakta o državljanskih in političnih pravicah, opozarja na pomen te kolektivne dimenzije pravice do mirnega zbiranja.«

»Za evropski prostor pa je pomembno izpostaviti, da sta svoboda zbiranja in svoboda govora opredeljeni tudi v Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice svoboda zbiranja predstavlja temelj demokratične družbe,« je še poudarila Nataša Posel.

O Pravni mreži za varstvo demokracije

Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je bila ustanovljena za nudenje pravne podpore ljudem, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v postopkih. Mrežo sestavljata dva dela – spletna platforma (pravna-mreza.si) ter trenutno več kot 20 pravnic in pravnikov, ki pro bono nudijo pravno podporo.