Spoštovani minister Mesec,

na vas se obračamo v zvezi z upoštevanjem regresa pri izračunih glede otroškega dodatka in morebitnem znižanem plačilu vrtca. Seznanjeni smo, da CSD-ji pri izdaji odločb, ki se nanašajo na otroški dodatek in znižano plačilo vrtca, torej pri izračunu dohodkovnega razreda posamezne družine, upoštevajo regres obeh staršev v celoti.

Pravna podlaga za izračun materialnega položaja družine je določba 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Prva točka prvega odstavka 12. člena ZUPJS določa, da se v dohodek, ki se upošteva pri upoštevanju materialnega položaja, štejejo dohodki in prejemki vseh oseb, in sicer obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Iz citirane določbe torej izhaja, da se v dohodek, ki se upošteva pri izračunavanju pravice iz javnih sredstev štejejo obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Določba 13. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) pa določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust, in sicer do višine 100-% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS znaša povprečna plača v RS za prvo tromesečje v 2022 1.979,08 EUR.

Iz odločb CSD, ki so nam jih posredovali upravičenci, je razvidno, da CSD-ji pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo celoten regres. V medijih smo zasledili pojasnilo naslovnega organa, da je regres, tudi če ni obdavčen, še vedno obdavčljiv. Iz pojasnila naslovnega organa izhaja, da čeprav regres presega povprečno plačo, je nad tem zneskom treba plačati prispevke in dohodnino. Dohodek je po mnenju naslovnega organa obdavčljiv tudi, če ni obdavčen in se upošteva pri izračunavanju pravic iz javnih sredstev v celotni višini regresa obeh staršev (ne glede na višino regresa).

Menimo, da je takšen izračun materialnega položaja napačen in v nasprotju z jasno določbo prve točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS, ki izrecno govori o obdavčljivem dohodku, ki ni oproščen plačila dohodnine. Regres je torej do višine 1.978,08 EUR v celoti oproščen plačila dohodnine. Nad zneskom 1.978,08 EUR pa ni oproščen plačila dohodnine, zaradi česar bi morali CSD-ji in naslovni organ pri ugotavljanju materialnega položaja družine upoštevati zgolj regres nad 1.978,08 EUR (ker je le ta znesek obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine).

Zanima nas, ali še zmeraj vztrajate na zgoraj opisani uporabi zakona. Na PMVD menimo, da je takšna uporaba jasnega zakona napačna. Opozarjamo pa tudi na namen regresa. Namen regresa, torej pravice do plačanega letnega dopusta, je delavcu omogočiti, da ima na voljo sredstva za oddih, sprostitev in razvedrilo v času letnega dopusta. S tem, ko se regres v celotni višini všteva v dohodek pri upoštevanju otroškega dodatka ali pri pravici do znižanja plačila vrtca, se sredstva, ki jih lahko starši porabijo za plačilo dopusta, sorazmerno zmanjšajo.

V praksi to pomeni, da sta starša primorana del regresa nameniti za plačevanje vzgoje in izobraževanja otroka (čeprav naj bi starše v tem delu deloma razbremenil ravno otroški dodatek) ter za plačilo samega vrtca. Naj dodamo še, da smo opazili, da v praksi pomeni upoštevanje regresa obeh staršev v celotni višini pomembno razliko, saj vpliva na način, da so starši uvrščeni najmanj en dohodkovni razred višje, kar ima pomembne finančne posledice za celotno družino.

V pričakovanju odgovora vas prijazno pozdravljamo.