V postopku ocene ustavnosti in zakonitosti Ustavno sodišče odloča, ali je predpis v skladu s hierarhično nadrejenimi pravnimi akti. Najpogosteje presoja, ali so posamezne določbe zakona v skladu z Ustavo. Za takšen primer gre tudi pri presoji ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 163/22, v nad. ZRTVS-1B) v zadevi U-I-479/22.

Ustavno sodišče v postopku najprej preveri, ali pobuda oz. zahteva (pobudo vložijo posamezniki, zahtevo pa vnaprej določeni državni organi) za začetek postopka ocene ustavnosti in zakonitosti izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje. Če jih ne izpolnjuje, zadevo s sklepom zavrže in o njej vsebinsko ne odloča, če pa so vsi pogoji izpolnjeni, se Ustavno sodišče vsebinsko poglobi v zadevo ter z odločbo odloči, ali je presojana ureditev skladna z Ustavo ali ne. Takšna odločba pomeni končno odločitev Ustavnega sodišča.

Tekom postopka presoje, torej v času pred končno odločitvijo, lahko Ustavno sodišče v celoti ali delno zadrži izvrševanje presojanega zakona. To sme storiti zgolj, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o začasnem zadržanju izvrševanja zakona, tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona, ter med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba zakona tekom postopka odločanja ne bi izvrševala, končna presoja pa bi pokazala, da zakon ni v neskladju z Ustavo. Če Ustavno sodišče oceni, da so posledice obeh škod enake, potem zakonske ureditve ne zadrži. Golo dejstvo, da bi se v postopku za oceni ustavnosti lahko izkazalo, da je zakon protiustaven, ne zadošča za njegovo zadržanje. Potrebno je tehtanje med obema vrstama škodljivih posledic in njuna nepopravljivost. Začasno zadržanje izvrševanja predpisa namreč pomeni zelo močan poseg v pravni red in prav tako lahko povzroči veliko škodo. Predvsem, če se po končni določitvi izkaže, da je izpodbijani predpis skladen z Ustavo. O začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega zakona Ustavno sodišče praviloma odloča na predlog predlagatelja.

Če je Ustavno sodišče zakon zadržalo, lahko tekom postopka na predlog pobudnika ali po uradni dolžnosti sklep o zadržanju tudi spremeni. To lahko stori, če pride do spremenjenih okoliščin. Prav tako lahko Ustavno sodišče tekom postopka izda sklep o zadržanju, čeprav je v istem postopku predlog za izdajo takšnega sklepa že enkrat zavrnilo.

Vsi sklepi o začasnem zadržanju izvrševanja zakona se objavijo v Uradnem listu. Po objavi sklepa o zadržanju izvrševanja zakona se ta ne sme več uporabljati. Pravne posledice zadržanja so, vsaj začasno, enake kot pri razveljavitvi zakona. Ustavno sodišče sme z odreditvijo začasnega zadržanja določiti tudi način izvrševanja za čas do končne odločitve.

Odločitev o začasnem zadržanju ne temelji na predvidenem končnem izidu v postopku presoje ustavnosti, torej začasno zadržanje ne pomeni, da bo izpodbijana ureditev na koncu prepoznana kot neskladna z ustavo. Ilustracija navedenega je zadeva U-I-483/20, v kateri je Ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, nato pa v končni odločitvi ugotovilo, da je zakon skladen z Ustavo.

Začasno zadržanje preneha veljati z začetkom učinkovanja končne odločitve. Če Ustavno sodišče izpodbijano ureditev razveljavi, se z objavo odločitve začasni pravni položaj spremeni v trajnega.

Kot izhaja iz sklepa o začasnem zadržanju nekaterih določb novele zakona o RTV Slovenija, so pobudniki zatrjevali, da uveljavitev ZRTVS-1B prinaša naslednje škodljive posledice:

• nepopravljive posledice za pravni položaj vseh štirih pobudnikov generalni direktor RTV Slovenija, direktor televizije, predsednik Programskega sveta, namestnica predsednika Nadzornega sveta), saj bo prenehal njihov mandat in
• nepopravljive posledice, ki bi bile rezultat posega v neodvisnost petega pobudnika, to je javni zavod RTV Slovenija.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da »bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive škodljive posledice«,[1] pri čemer ocenjuje, da »imajo v kontekstu obravnavane zadeve večjo težo možne posledice zadržanja ali izvrševanja izpodbijanega zakona na sistemski, institucionalni ravni«.[2] Kako težka je bila odločitev o začasnem zadržanju, kaže ugotovitev sodišča, da »bi težko popravljive posledice za institucionalno samostojnost RTV Slovenija lahko nastale v obeh primerih, tako v primeru zadržanja ustavnoskladne nove ureditve, če bi se ob vsebinski presoji izkazalo, da odpravlja protiustavno stanje oziroma šele vzpostavlja ustrezno institucionalno samostojnost RTV Slovenija, kot tudi v primeru izvrševanja nove ureditve, če bi se ob njeni vsebinski presoji izkazalo, da sama protiustavno krni to institucionalno samostojnost.«[3] Pri odločanju o začasnem zadržanju pa je sodišče nato vendarle upoštevalo, da »bi dokončna uveljavitev nove ureditve v primeru njene morebitne kasnejše razveljavitve povzročila dodatne škodljive posledice, vključno s posledicami za novo vzpostavljene organe RTV Slovenija in položaje tistih, ki bi bili nanje imenovani.« [4]

Ustavno sodišče v obrazložitvi sklepa ni podrobneje utemeljilo z navedbo konkretnih škodnih posledic ene in druge odločitve, torej zadržanja ali nezadržanja, in posledično ni ponudilo vpogleda v tehtanje škodnih posledic. Kot je samo ugotovilo, »ugotovljeno stanje v vsakem primeru predvsem terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev Ustavnega sodišča, zato bo Ustavno sodišče takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo.«[5]

***

[1] USRS odločba U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023, tč. 19.

[2] USRS odločba U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023, tč. 21.

[3] USRS odločba U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023, tč. 22.

[4] USRS odločba U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023, tč. 23.

[5] USRS odločba U-I-479/22 z dne 16. 2. 2023, tč. 23.