PMVD s spremembami želi prispevati k normaliziraciji in stabilizaciji delovanja javnega servisa. Prepričani smo, da je njegovo profesionalno in pluralno delovanje nujen pogoj za zdravo demokracijo. S spremembami želimo javni radioteleviziji zagotoviti mir za profesionalno ustvarjanje vsebin in za razmislek o temeljnih izzivih, ki jo čakajo v prihodnje.

Tudi v zahtevah, ki jih je na politične stranke pred volitvami naslovila iniciativa Glas ljudstva, sta na področju medijev in svobode izražanja izpostavljeni dve prioriteti, in sicer: „takojšnja ustavitev vseh oblik in poskusov političnega obvladovanja, krčenja in utišanja javnega medija RTV Slovenija, njegovega namernega finančnega stradanja ter posegov politike v imenovanje vodilnih organov upravljanja in nadzora“ ter „sprememba strukture in načina imenovanja organov upravljanja in nadzora na RTV Slovenija, ki bo zagotovila dolgoročno neodvisnost RTV Slovenija od političnih strank, ter financiranje javnega servisa v obsegu, ki bo zagotovil njegovo stabilnost in razvoj.“

Predlog PMVD sledi zgoraj omenjenim zahtevam. Pri spremembah, ki se nanašajo zlasti na vodenje, upravljanje in nadzor pa nas vodi temeljna zaveza:

“RTV Slovenija želimo vrniti njegovim zaposlenim in javnosti. Za javnost, od javnosti in v imenu javnosti brez politike, političnega kadrovanja in političnega vmešavanja v programske vsebine.”

Predlog predvideva prestrukturiranje programskega sveta v Svet, ki bo prevzel več pristojnosti. Poleg sedanjih pristojnosti, ki zadevajo predvsem programsko politiko, bi prevzel tudi nadzor nad finančnim poslovanjem. Nadzorni svet tako ne bi bil več potreben, namesto njega pa bi bil v okviru Sveta imenovan finančni odbor, sestavljen predvsem iz strokovnjakov za finančna vprašanja. Takšna ureditev bi omogočila neodvisen finančni nadzor, ki je potreben za neodvisno delovanje RTV. V Svetu je predvideno zmanjšanje števila članov Sveta z 29 na 17 članov. Poleg štirih članov, ki jih imenuje državni zbor (dva predstavnika narodnostnih manjšin in dva predstavnika parlamenta), ter predstavnika verskih skupnosti, ki ga imenuje predsednik republike, bo v Svetu 6 predstavnikov zaposlenih ter 7 predstavnikov javnosti iz različnih sfer civilne družbe, kot so kultura, človekove pravice, ranljive skupine, znanost, sociala in šport. S spremembami želimo decentralizirati postopek izbire, zato predstavnikov javnosti ne izbira več državni zbor, ampak ustrezne institucije na podlagi javnega in transparentega postopka po zakonsko predvidenih pogojih in postopku. Tako bi na primer Varuh za človekove pravice imenoval predstavnika, ki bi zastopal človekove pravice, SAZU bi imenoval predstavnika znanosti itd.

Nov zakon bi namesto generalnega direktorja in strokovnih direktorjev vzpostavil upravo, ki bi predstavljala in zastopala RTVS. Uprava bi imela predsednika uprave in več članov. Pristojnosti in struktura uprave bi bila urejena v zakonu, s čimer bi način izbire, pristojnosti in razmerja med člani uprave postala bolj stabilna in transparentna.

V pripravo izhodišč smo vključili primerjalnopravne zglede, številne osnutke, ki so nastali v zadnjih 20 letih, predloge iniciativ in posameznikov, ki so nastali v zadnjem času, izhajali pa smo tudi iz izkušenj evropskih javnih servisov ter naše javne RTV. Pri pripravi izhodišč so sodelovali številni strokovnjaki in strokovnjakinje s področja medijev, poznavalci delovanja civilne družbe ter pravni strokovnjaki, opravili smo tudi številne pogovore z zaposlenimi in predstavniki novinarskih združenj. Zagotovo pa zaenkrat še nismo uspeli vključiti vseh deležnikov, zato v naslednjih dveh tednih načrtujemo javno tribuno, na katero bo vabljena čim širša zainteresirana javnost.