Pravna mreža za varstvo demokracije, ki je nastala s ciljem krepitve ustavnih pravic ter zaščite pred protipravnim ravnanjem oblasti, praznuje prvo leto svojega obstoja. Mreža je v tem času dosegla številne pomembne zmage, saj je med drugim pravno pomoč nudila več kot 1200 osebam, pripravila predlog spremembe 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, 158-krat posredovala v prekrškovnih postopkih in na državno tožilstvo vložila 49 izrednih pravnih sredstev. Svoje delovanje nameravajo v mreži okrepiti, trenutno imajo odprt razpis za novo zaposlitev, in se tudi v prihodnje posvečati varovanju demokratične, odprte, svobodne in solidarne družbe.

Pravno mrežo za varstvo demokracije so pred nekaj več kot letom dni ustanovili PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenija, inštitut Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. Danes mrežo sestavlja in podpira še 56 pravnih strokovnjakov in strokovnjakinj ter odvetniških pisarn, hkrati pa tudi mnogi drugi posamezniki in posameznice, ki združujejo znanja s področij prava, varstva človekovih pravic, zagovorništva in drugih področij. Delovanje Pravne mreže za varstvo demokracije temelji na prostovoljnih prispevkih, zato se v mreži ob tem pomembnem mejniku iskreno zahvaljujejo prav vsem podpornikom in podpornicam, ki z donacijami prispevajo h krepitvi vladavine prava.

Ob prvi obletnici predstavnice Pravne mreže dodajajo, da: “Ob vsej podpori, ki smo jo prejele v tem letu, ostajamo odločene, da s projektom nadaljujemo in ga tudi razširimo; na področju demokracije in vladavine prava namreč ostaja še veliko odprtih vprašanj in težav, zato je potrebno delati dalje, intenzivneje in še odločnejše.”

S podporo ljudi in odločenostjo, da s pravom zavarujejo demokracijo v Sloveniji, so v Pravni mreži v prvem letu delovanja brezplačno pomoč nudili v več kot 1200 primerih, pripravili 158 vlog v prekrškovnih postopkih, bili uspešni v 36 zahtevah za sodno varstvo in na državno tožilstvo vložili 49 izrednih pravnih sredstev. Poleg tega so na informacijsko pooblaščenko naslovili 16 prijav, opravili 21 opazovanj protestov, pripravili svoj predlog spremembe 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih, podali pripombe k štirim zakonom, organizirali javne in strokovne posvete, uspeli s pobudo na ustavnem sodišču, vložili kazensko ovadbo zoper direktorja Ukoma Uroša Urbanijo in na različne institucije naslovili sedem pozivov.

Na svojem spletnem mestu v Pravni mreži redno pripravljajo tudi raznolike prispevke oziroma odgovore na pogosta vprašanja. S tem želijo razširiti pravno znanje ter posameznicam in posameznikom predstaviti ustrezno ravnanje v primerih, ko bi jim bile morebiti lahko kršene ustavno zagotovljene pravice.

Pravno pomoč tistim, ki se nenasilno zavzemajo za demokratična načela, bodo nudili tudi v prihodnje in tako še naprej prispevali k bolj demokratični, odprti, svobodni in solidarni družbi. V naslednjih mesecih bodo pri tem prednost dajali zagotavljanju ustrezne podpore zakonu o nalezljivih boleznih v državnem zboru in čimprejšnji uveljavitvi odločbe ustavnega sodišča, napovedujejo pa tudi krepitev delovanja, zaradi česar že iščejo nove sodelavke in sodelavce.