Ustavno sodišče v danes objavljenem sklepu ni vsebinsko presodilo o ustavnosti novega Zakona o RTV Slovenija (v nad. ZRTVS-1B), ampak je odločilo zgolj o začasnem zadržanju izvrševanja treh ključnih določb novega zakona o novem svetu, upravi in statutu javne RTV. Zapisalo je, da težko popravljive posledice lahko prinaša tako začasna ohranitev stare ureditev upravljanja RTV Slovenija (če se naknadno ugotovi, da je nova skladna z ustavo) kot tudi takojšnja uveljavitev nove ureditve (če se naknadno ugotovi, da je ta neustavna). Kljub temu je z večino glasov 5 proti 3 sklenilo, da do končne vsebinske odločitve zadrži začetek veljavnosti dela novega zakona. Kot razlog za začasno zadržanje je navedlo poseg v institucionalno samostojnost RTV Slovenija, ki pa ga ni podrobneje utemeljilo in ni opravilo tehtanja, iz katerega bi jasno razbrali, zakaj je ureditev začasno zadržalo. Pomanjkljivo premišljenost sklepa izpostavljajo tudi odklonilna ločena mnenja, ki opozarjajo, da bi se zaradi odločitve Ustavnega sodišča javna RTV lahko znašla v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov.

V Pravni mreži smo nad odločitvijo Ustavnega sodišča razočarani, saj je zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo. Ustavno sodišče je s svojo odločitvijo do določene mere pritrdilo etatističnemu pogledu na državo in družbo, po katerem so institucije plen vsakokratne oblasti. V ničemer ni upoštevalo, da se s politično podreditvijo, ki je bistvo stare ureditve, izvotljuje pravica javnosti do obveščenosti; s trenutno konkretizacijo te podreditve pa se nepovratno vsakemu od nas krši človekova pravica do obveščenosti, posledično pa se rušijo temelji demokracije. Ni dvoma, da je v ustavni demokraciji tudi ljudska volja uokvirjena z ustavno ureditvijo, zdi pa se, da je Ustavno sodišče s popolno ignoranco referendumske odločitve (v sklepu je ni omenilo niti enkrat) spregledalo, da javnost politično podreditev javne RTV razume kot poseg v svojo ustavno pravico do obveščenosti. Javnost je na referendumu jasno izrazila stališče, da trenutni strankarskopolitični način upravljanja javne RTV ne zagotavlja v zadostni meri izvrševanja njene pravice do obveščenosti.

Četudi je Ustavno sodišče v obrazložitvi zapisalo, da stanje v vsakem primeru terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev in takojšnje nadaljevanje z vsebinsko presojo, nas skrbi, da ne bo tako, saj je zgolj za začasno odločitev potrebovalo skoraj dva meseca. Očiten pat položaj, v katerem se je Ustavno sodišče znašlo že ob začasnem odločanju, do njega pa je pripeljala tudi izločitev enega od ustavnih sodnikov zaradi poslovnega sodelovanje odvetniške pisarne Čeferin s trenutnim vodstvom RTVS, bi se lahko nadaljeval tudi v prihodnje. Lahko se zgodi, da bodo ustavni sodniki o zadevi odločali toliko časa, da bo mandat trenutnim svetnikom in direktorjem potekel, njihove ustavne pobude pa bodo zavržene, ker po izteku mandatov ne bodo več imeli pravnega interesa za odločitev.

Kot pisci izhodišč zakona se zavezujemo javnosti in zaposlenim na RTV Slovenije, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bi RTVS postala javna, od vseh in za vse. Glede na dosedanje izkušnje in poznavanje delovanje vodstva RTV lahko predvidimo, da bodo uredniki in urednice ter novinarji in novinarke RTVS s strani vodstva deležni še večjih pritiskov kot doslej. Zato jim v Pravni mreži izrekamo zahvalo za dosedanjo neomajno profesionalno držo in jih prosimo, da ne obupajo; še naprej jim bomo stali ob strani in jim bomo po svojih najboljših močeh v podporo. Hkrati bomo gradili zavezništvo z javnostjo, ki ima skladno z 39. členom Ustave pravico do obveščenosti, torej do javnega medija, ki je nepristranski, verodostojen, odgovoren, neodvisen in od nikogar drugega, razen njen.