Za strokovno in splošno javnost, ki spremlja ustavnosodne postopke, enega od problemov predstavlja neobrazloženost sklepov o izločitvi. Za medije so na Ustavnem sodišču pojasnili: “V primerih, ko sodnik sam predlaga svojo izločitev, in takih primerov je relativno veliko, razlogi niso dostopni javnosti, ker sodišče ne izda nobenega obrazloženega sklepa, temveč se naredi samo sklep v zapisniku. Obrazložen sklep se izda le, če izločitev predlagajo udeleženci postopka in se predlog zavrne.” [1] Za boljšo predstavo, primer zapisa sklepa o nedavni izločitvi ustavne sodnice dr. Neže Kogovšek Šalamon v postopku presoje ustavnosti ZRTVS-1B, torej v zadevi U-I-479/22:

Ker splošna javnost z zanimanjem sledi odločanju ustavnega sodišča v predmetni zadevi, hkrati pa so nekatera vprašanja odločanja za javnost zelo zahtevna, v nadaljevanju poskušam podati nekaj pojasnil. S prispevkom želim spodbuditi zanimanje splošne javnosti za kompleksna vprašanja ustavnopravnega odločanja, moj namen pa nikakor ni zniževanje pomena ali ugleda Ustavnega sodišča.

Izločitev ustavnega sodnika dr. Roka Čeferina

V zadevi U-I-479/22 je bil prvi izločen ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, in sicer na svojo pobudo, ki jo je po podatkih iz medijev podal dvakrat. Medtem ko je 5. 1. 2023 sodišče zavrnilo njegov predlog, ga je na seji dne 19. 1. 2023 izločilo. [2] Po podatkih iz AJPES-a je sodnik 19,5 % lastnik Odvetniške pisarne Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji, družba za opravljanje odvetniškega poklica, o.p., d.o.o. [3] Po podatkih iz medijev in javne baze Erar tudi izhaja, da odvetniška družba od RTV Slovenija prejema pavšalni znesek 7.320 evrov mesečno. [4] Ali je v zadevi presoje ustavnosti ZRTVS-1B odvetniška pisarna sodelovala pri oblikovanju pobud za presojo ustavnosti, delov argumentacije ali spremljajočih pravnih mnenj ali pa je sodnik izločen zaradi samega sodelovanja “njegove” odvetniške pisarne z enim od udeležencev postopka (javnim zavodom RTV Slovenija), ni znano, saj sklep o izločitvi, kot rečeno, ni obrazložen.

Neizločitev ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča

Ustavno sodišče je na nejavni seji dne 13. 4. 2022 kot prepozno zavrglo zahtevo Državnega zbora za izločitev sodnika ddr. Jakliča. V sklepu št. U-I-479/22-49 je zavzelo stališče, da lahko udeleženci v skladu s prvim odstavkom 33. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) zahtevo za izločitev vložijo najkasneje do začetka prve nejavne seje, na kateri se sodišče seznani [5] z zadevo, kasneje pa le, če udeleženec razlogov za izločitev brez svoje krivde ni mogel uveljaviti prej. Ob tem je navedlo, da je sodišče pobudo za oceno ustavnosti obravnavalo že na šestih (nejavnih) sejah, prvič dne 5. 1. 2023. Okoliščini, ki vzbujata dvom o sodnikovi nepristranskosti, sta sodnikovo sodelovanje v referendumski kampanji v podporo Zakonu o RTVS leta 2005 in njegovo članstvo v Nadzornem svetu RTVS v letih 2005 in 2006. Ker sta to okoliščini, s katerimi bi se Državni zbor ob ustrezni skrbnosti lahko seznanil že pred prvo nejavno sejo, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo kot prepozno.

Takšna argumentacija pravno ni najbolj prepričljiva. Ustavno sodišče je pobudo za oceno ustavnosti novele Državnemu zboru v odgovor poslalo 6. 1. 2023 in mu s spremnim dopisom določilo 8-dnevni rok za odgovor na predlog za začasno zadržanje izvrševanja novele ZRTVS-1B in 30-dnevni rok za vsebinski odgovor na pobudo. Čeprav je bil Državni zbor z obstojem pobude za oceno ustavnosti seznanjen šele 6. 1. 2023, je sodišče zavzelo stališče, da bi moral Državni zbor zahtevo za izločitev sodnika vložiti najkasneje 5. 1. 2023, saj naj bi se z razlogi za izločitev (ob ustrezni skrbnosti) lahko seznanil že pred tem datumom. To pomeni, da bi moral Državni zbor zahtevo za izločitev vložiti še preden mu je bila pobuda za oceno ustavnosti vročena, z drugimi besedami, še preden je bil s postopkom pred Ustavnim sodiščem sploh seznanjen.

Hkrati je treba opozoriti, da je v primerih presoje ustavnosti zakona udeleženec postopka pred Ustavnim sodiščem Državni zbor kot organ, ki je zakon sprejel. Zanj je v teh postopkih sledenje okoliščinam, ki bi lahko utemeljevale pristranskost sodnikov, veliko breme, zato je na razloge za izločitev v prvi vrsti dolžan paziti vsak sodnik sam. Da je zakonodajalec ob sprejemu ureditve izločanja računal na etično doslednost sodnikov, je razvidno tudi iz 32. člena ZUstS, po katerem mora sodnik, ko izve za kakšen razlog svoje izločitve, takoj prenehati z delom v zadevi in to sporočiti predsedniku Ustavnega sodišča. Zakon dolžnostno upravičenje sporočiti razlog za svojo izločitev nalaga sodniku, ne omogoča pa Ustavnemu sodišču oz. večini sodnikov, da bi o izločitvi posameznega sodnika odločali brez njegovega predloga. Sodnik, ki se izmika sodnemu tehtanju njegove izločitve, ne upravičuje zaupanja zakonodajalca, da bo omogočil preverbo svoje (ne)pristranosti, ko se bo pojavil dvom vanjo. Nekateri pravni strokovnjaki sicer menijo, da Ustavno sodišče lahko in mora samo nemudoma sprejeti stališče tudi brez posebnih zahtev, ki jih nanj naslovijo udeleženci postopka ali sodnik, saj “je to (tudi) njegova uradna dolžnost (morebitno nasprotno pravno stališče, tj. da lahko Ustavno sodišče o izločitvi posameznega ustavnega sodnika odloča izključno le na predlog tega sodnika ali na zahtevo udeleženca postopka, je nesprejemljivo, saj lahko vodi v absurd).” [6] Tek postopka v predmetni zadevi ter praksa Ustavnega sodišča temu stališču ne pritrjujeta.

Izločitev ustavne sodnice dr. Neže Kogovšek Šalamon

Dr. Neža Kogovšek Šalaom je bila izločena dne 13. 4. 2023 na predlog pobudnika ocene ustavnosti, predsednika programskega sveta RTVS dr. Petra Gregorčiča, predlog za izločitev pa je podala tudi sama. Skladno z zapisi nekaterih pravnih strokovnjakov naj bi bila izločena zaradi sodelovanja njenega dopolnilnega delodajalca Mirovnega inštituta pri sprejemanju zakona oz. v referendumski kampanji o ZRTVS-1B. Kot meni bivši ustavni sodnik mag. Matevž Krivic naj bi do izločitve prišlo, ker je “sodnica še vedno delno zaposlena na Mirovnem inštitutu, ta pa je sodeloval v skupini nevladnih organizacij, ki so pisale zakon o RTVS”. [7] Podobno tudi dr. Miro Cerar v svoji nedavni kolumni domneva, da je bila sodnica izločena zaradi dejstev, ki so obstajala že dlje časa, saj se sprašuje: “Le kaj si lahko mislimo zdaj, ko je Ustavno sodišče, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, skupaj z ustavno sodnico Kogovšek Šalamon šele po nekaj mesecih obravnavanja zadevnega primera ugotovilo, da se mora ta sodnica iz postopka odločanja izločiti?” Takšne razlage niso prepričljive. Sodelovanje Mirovnega inštituta pri pisanju osnutka novele zakona oz. v referendumski kampanji je udeležencem znano (oz. bi jim moralo biti znano) že več mesecev, prav zato je precej bolj verjetno, da je bila sodnica izločena iz kakšnega drugega, novonastalega razloga. Zdi se, da je bil razlog vložitev intervencije o pravnih in dejanskih vidikih presoje ustavnosti ZRTVS-1B, katere sopodpisnik je Mirovni inštitut in ki je bila na Ustavno sodišče vložena 27. 2. 2023, javno objavljena pa dan kasneje. Intervencija je v zadevi predstavljala novo dejstvo, ki ga predlagatelj izločitve dr. Gregorčič prej ni mogel poznati, poznala pa ga ni niti sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon, saj s pisanjem intervencije ni bila seznanjena. Če je takšno razlogovanje pravo, je bila sodnica izločena zaradi vložene pravne analize, ki so jo sopodpisale štiri nevladne organizacije, med njimi tudi Mirovni inštitut. Medtem ko slovenska ustavnosodna praksa doslej tovrstnim analizam, ki so v tujih pravih znane pod pojmom amicus curiae oz. “prijatelj sodišča”, ni priznavala posebnega ustavnosodnega pomena, neljub zaplet posredno pripoznava obstoj in težo tovrstnih analiz za postopke pred Ustavnim sodiščem.

Kot rečeno, o razlogih za izločitev lahko zgolj špekuliramo, saj niso nikjer zapisani, še manj objavljeni. Če bi bili, bi lažje vedeli, kakšni so vsebinski standardi za izločitev ustavnih sodnikov.

Neizločitev ustavnega sodnika dr. Mateja Accetta

Pobudnik Uroš Urbanija je 4. 4. 2023 vložil zahtevo za izločitev sodnika dr. Mateja Accetta, pri čemer je kot razlog navedel, da se je sodnik 1. 3. 2023 srečal na uradnem obisku s podpredsednico Evropske komisije in evropsko komisarko za vrednote in preglednost Věro Jourovo, ki je pri Evropski komisiji zadolžena za področje medijev. Ustavno sodišče je 14. 4. 2023 s sklepom U-I-479/22-50 zavrglo zahtevo kot prepozno, saj je srečanje predsednika Ustavnega sodišča dr. Mateja Accetta dne 1. 3. 2023 na uradnem obisku z Věro Jourovo okoliščina, s katero se je udeleženec po lastnih navedbah seznanil že pred naslednjo nejavno sejo, ki je potekala 30. 3. 2023. Ker je zahtevo za izločitev sodnika vložil šele 4. 4. 2023, jo je sodišče zavrglo kot prepozno. Čeprav je že na prvi pogled videti, da so razlogi za izločitev vsebinsko trhli, pa se tudi pri tej odločitvi zastavlja vprašanje pravilne razlage prvega odstavka 33. člena ZUstS, torej ali je primerno, da je bila zahteva za izločitev zavržena kot prepozna ali pa bi sodišče o njej moralo vsebinsko odločiti.

Zaključek

Glede na to, da v postopku pred Ustavnim sodiščem ni nadomestnih sodnikov, ki bi lahko vstopili v čevlje izločenih, ima izločanje ustavnih sodnikov bistveno bolj daljnosežne posledice kot izločitev sodnika pred rednimi sodišči. Med drugim vsaka izločitev sodnika šibi možnost ustavnega sodišča, da sprejme končno vsebinsko odločitev, za katero potrebuje večino petih sodnikov, s tem pa blokira izvrševanje svoje temeljne funkcije, to je sprejemanje odločitev o najtežjih ustavnopravnih vprašanjih, ter podaljšuje pravno negotovost, kršitev človekovih pravic in agonijo posameznikov in organizacij.

***

Opombe:

1 Ustavno sodišče zavrnilo, da se Čeferin izloči iz odločanja o zakonu o RTVS, N1, 10.1.2023, https://n1info.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-zavrnilo-da-se-ceferin-izloci-iz-odlocanja-o-zakonu-o-rtvs/

2 Ustavno sodišče je sodnika Čeferina izločilo iz odločanja o zakonu o RTVS, 19.1.2023, https://n1info.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-je-sodnika-ceferina-izlocilo-iz-odlocanja-o-zakonu-o-rtvs/

3 Pet mesecev do pravne pomoči za predstavnike delavcev, Mladina, 28.3.2023, https://www.mladina.si/223625/rtv-zavlacevanje-graha-whatmougha/

4 Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-479/22 sicer govori o »nejavni seji, na kateri Ustavno sodišče obravnava zadevo«, vendar pa je iz obrazložitve razvidno, da Ustavno sodišče ta pojem uporablja generično za vse faze postopka »obravnavanja« pobude za oceno ustavnosti.

5 Cerar, Miro, Izločitev ustavnega sodnika, 17.4.2023, https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/novica/17/305224#

6 Vojna izločanja na US zaradi RTV Slovenija, Dnevnik, 7.4.2023, https://www.dnevnik.si/1043020686/slovenija/vojna-izlocanja-na-us-zaradi-rtv-slovenija

7 Cerar, Miro, Izločitev ustavnega sodnika, 17.4.2023, https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/novica/17/305224#