Vlada je v Državni zbor vložila predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (v nadaljevanju: ZORZFS) in Državnemu zboru predlagala, da ga obravnava po nujnem postopku.

ZORZFS določa ukrepe za obnovo in razvoj območij, ki so bila prizadeta s poplavami in zemeljskimi plazovi v avgustu 2023, pri čemer so v ZORZFS zaradi pospešitve izvedbe obnove (in razvoja) predvideni tudi številni odstopi od veljavnih določb sistemske zakonodaje. S 26. členom ZORZFS je tako predvideno, da se v primeru, ko mnenjedajalec (npr. Agencija Republike Slovenije za okolje, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Direkcija za vode) v roku 30 dni od vložitve popolne vloge ne izdela mnenja o skladnosti nameravane gradnje s področnimi predpisi (npr. o varstvu okolja, kulturne dediščine ali vodah), šteje, da je bilo mnenje priloženo in da je gradnja skladna s predpisi s tega področja.

Veljavna ureditev v Gradbenem zakonu (v nadaljevanju: GZ-1) predvideva, da mora investitor navedena mnenja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predhodno pridobiti zaradi varstva javnega interesa (npr. zdravega življenjskega okolja iz 72. člena ali naravne in kulturne dediščine iz 73. člena Ustave) – tj. da se prepreči gradnja, ki bi lahko škodovali okolju oziroma ljudem. Ob uveljavitvi 26. člena ZORZFS (v trenutni obliki) se torej lahko zgodi, da bo – predvsem zaradi kratkega roka za izdajo mnenja – upravna enota izdala gradbeno dovoljenje in dovolila gradnjo, četudi ta ne bo skladna s področnimi predpisi iz zgoraj primeroma naštetih področij.

Ob tem poudarjamo, da ZORZFS takšne »poenostavitve« ne predvideva zgolj za gradnjo nadomestnih objektov (npr. stanovanjskih hiš) in z njimi povezane infrastrukture, temveč tudi za kompleksnejše gradnje, povezane z gradnjo tretje razvojne osi, o katerih se skladno s 63. členom GZ-1 odloča v integralnem postopku, ki vključuje tudi postopek presoje vplivov na okolje (v obliki mnenja pristojnega organa). To pomeni, da bo lahko ministrstvo izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo tretje razvojne osi, ne da bi se predhodno prepričalo, da nameravana gradnja nima (pomembnih) škodljivih vplivov na okolje.

Skrajševanje rokov za izdajo mnenja o skladnosti nameravane gradnje s področnimi predpisi oziroma »grožnja« t. i. pozitivne fikcije v primeru molka mnenjedajalca pa je še toliko bolj problematično zaradi kadrovske in strokovne podhranjenosti številnih mnenjedalacev, kar lahko privede do tega, da bodo mnenjedajalci zaradi časovne stiske izdajali (pozitivna) mnenja o skladnosti nameravane gradnje s področnimi predpisi, ne da bi predhodno strokovno in poglobljeno ocenili vse možne vplive nameravanje gradnje. To pa bo bistveno otežilo izpodbijanje tako izdanega gradbenega dovoljenja oziroma integralnega gradbenega dovoljenja v nadaljnjih postopkih, saj bodo morali zastopniki javnega interesa – med katerimi so med drugim tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja ali ohranjanja narave s statusom v javnem interesu – v postopku pred Upravnim sodiščem s pomočjo izvedencev dokazovati nepravilnost takšnega mnenja.

S tem v zvezi velja opozoriti še na 29. in 32. člen ZORZFS, ki skrajšujeta rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izdano gradbeno dovoljenje oziroma integralno gradbeno dovoljenje s 30 na 15 dni, in sicer tako za stranke kot tudi za zastopnike javnega interesa. To bo predvsem slednjim zaradi kratkega roka za seznanitev z zadevo, njeno preučitev in pripravo tožbe v praksi še dodatno otežilo vlaganje pravnih sredstev.