V primerjavi z drugimi osebnimi okoliščinami (npr. starostjo) za neenako obravnavo pri prodaji blaga in storitev po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) veljajo strožje omejitve, če razlikovanje temelji na spolu, narodnosti, rasi ali etničnem poreklu. Neenako obravnavanje potrošnic_kov na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev je namreč vselej prepovedano, razen če gre za zagotavljanje blaga oziroma storitev izključno ali predvsem osebam enega spola in če takšno različno obravnavanje prestane strogi test sorazmernosti (šesti odstavek 13. člena ZVarD). Tako je Zagovornik načela enakosti leta 2019 oglaševanje brezplačne udeležbe na celodnevnem rekreacijskem dogodku za en spol prepoznal kot diskriminacijo (tukaj). Kot izjemno, ko bi bilo neenaka obravnavanje dopustno, je navedel primere, ko se “določene storitve zagotavljajo izključno ali predvsem osebam enega spola zaradi specializacije ponudnika, kot je brivec za moške, frizer za ženske in podobno, saj je enostavno mogoče najti tudi moškega frizerja,” hkrati pa je poudaril, da pa “ni dovoljeno nuditi storitve, ki gredo načeloma obema spoloma, na način, da so storitve glede na oglase dostopne pod različnimi pogoji za en ali drug spol.” Podobna izjema, ki je dopustno omejiti dostop do striženja pri brivcu zgolj na moške, bi lahko veljala za prodajo s popustom za higienske vložke: takšen popust bi lahko predstavljal posredno diskriminacijo, saj higienske vložke uporabljajo pretežno osebe ženskega spola, a je zaradi zakonske izjeme takšen popust dovoljen. Gre namreč za zagotavljanje blaga ali storitev izključno ali predvsem osebam enega spola, različno obravnavanje pa upravičuje legitimen cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.

Prepovedana je tudi neenaka obravnava pri prodaji blaga na podlagi drugih osebnih okoliščin (npr. na podlagi starosti, invalidnosti, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti), a je ta prepoved urejena manj strogo. Ko gre npr. za različne starostne skupine (dijake_inje, študente_ke, upokojenke_ce ali starejše), je neenaka obravanava dopustna že, če ponudnik izkaže, da “takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna” (prvi odstavek 5. člena ZVarD). Tako je v primeru št. 0700-28/2022/12 z dne 17. 11. 2022 Zagovornik ugotovil, da podjetje ni kršilo prepovedi diskriminacije, ko je uveljavljanje določenih popustov vezalo na uporabo mobilne aplikacije. Uvodoma je ugotovil, da lahko v praksi navidezno nevtralna odločitev podjetja o vezavi določenih popustov na uporabo mobilne aplikacije v slabši položaj postavlja posameznike brez pametnih telefonov in v tem smislu lahko predstavlja posredno diskriminacijo zaradi osebne okoliščine (oseb, ki jih ne znajo ali ne morejo uporabljati zaradi kakšne svoje starosti ali invalidnosti). V nadaljevanju pa je ocenil, da takšna neenaka obravnava predstavlja ustrezen in edini možen način poslovanja za prilagoditev ponudbe posameznemu potrošniku, kar je legitimen cilj trgovskega podjetja. Zato je takšno neenako obravnavo ocenil kot dopustno.

Trgovce opozarjamo, da je v zvezi s popusti potrebna dodatna pazljivost, kadar gre za popuste za blago ali storitve, ki so namenjeni zgolj osebam enega spola. Spomnimo tudi, da je mednarodni praznik žensk namenjen krepitvi prizadevanj za enakopraven položaj žensk v družbi, zato od podjetji, ki zavezanost tej ideji izkazujejo 8. marca, pričakujemo, da v tej smeri delujejo vse leto in da pri tem ne krepijo spolnih stereotipov.