Okrajno sodišče v Trbovljah je včeraj, 6. 11. 2023, ministru za delo Luki Mescu s sklepom izreklo sodni opomin, ker je storil kaznivo dejanje razžalitve zoper nekdanjega predsednika stranke Domovinska liga Bernarda Brščiča.

Luka Mesec je leta 2018 kot opozicijski poslanec javno, v parlamentu in v oddaji Odmevi, Bernarda Brščiča označil za fašista. Iz javno dostopnega zapisa Luke Mesca je mogoče razbrati, da je sodišče izreklo sodni opomin zato, ker je bila njegova izjava zoper Brščiča “pretrda” in ker je Mesec ni “že takoj utemeljil s primeri sovražnega govora” oškodovanca. Sodnik je svojo odločitev pojasnil s tem, da “mora biti v javnem prostoru nesprejemljiv vsakršen žaljiv jezik.”

Takšno razumevanje svobode izražanja ni skladno s slovensko in evropsko sodno prakso. V javnem prostoru je o zadevah javnega pomena v določenih primerih dopustno govoriti tudi na način, ki šokira, žali ali vznemirja. Obravnavani primer je eden takšnih primerov, ko bi tehtanje med izrečenimi težkimi besedami obdolženca in začito dobrega imena in časti oškodovanca moralo biti izjemno skrbno in večplastno. Sodišče pri tem tehtanju mora upoštevati tri pomembne okoliščine:

1. da gre za svobodo političnega izražanja, ki ga je dopustno omejiti izjemoma,
2. da sta bila v času izrečenih besed Luka Mesec in Bernard Brščič oba opozicijska politika, da nihče od njiju ni nastopal iz pozicije oblasti in sta bila v tem smislu enakopravna,
3. ostra vrednostna sodba o oškodovancu kot fašistu je reakcija na predhodne izjave in ravnanja Bernarda Brščiča, ki je pred tem napadal različne družbene manjšine: tujce je poimenoval za "negroidne in semitske horde z ničelnim človeškim kapitalom", aktivistke za pravice žensk s "steklim feministkam", istospolno usmerjene osebe z "izprijenci" in "pederasti", širil je tudi teorije o "holokavstologiji", s katero naj bi Judje Nemcem "kurili možgane".

Spregled, da gre pri izjavi Luke Mesca za reakcijo na poprejšnje izjave oškodovanca je v neposrednem nasprotju s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Mladina proti Sloveniji, št. 20981/10, kjer je sodišče ugotovilo, da odločitve slovenskih sodišč Mladini kršijo svobodo izražanja iz 10. člena EKČP, s tem ko so poslancu Srečku Prijatelju prisodila odškodnino zaradi oznake s “cerebralnim bankrotirancem”. Poslanec Prijatelj je pred tem v razpravi o legalizaciji istospolnih partnerstev v državnem zboru uprizoril nastop, med katerim je oponašal homoseksualca, ki pride v šolo po otroka. ESČP je zapisalo: “Sporna izjava je bila izrečena kot protiutež poslančevim izvajanjem. Poslanec je v svojem govoru sledil liniji članov svoje stranke in homoseksualce prikazal kot splošno nezaželen del prebivalstva, pa naj gre za otroke, istospolne pare ali starše. Da bi podkrepil svoje stališče, je posnemal homoseksualnega moškega z uporabo posebnih gest, ki so po mnenju domačih sodišč spominjale na geste, s katerimi igralci upodabljajo homoseksualce. Sodišče pa meni, da se poslančevo imitiranje lahko razume kot posmehovanje, ki spodbuja negativne stereotipe.” (44. točka sodbe) Ob tem je treba upoštevati, da je v primeru Mladina proti Sloveniji šlo (zgolj) za odškodninski postopek, medtem ko gre v primeru Bršič proti Mescu za kazenski postopek, ESČP pa je še posebej previdno pri omejevanju svobode političnega izražanja o temah javnega pomena s kazenskim instrumentarijem.

ESČP se je v preteklosti že srečalo tudi z vsebinsko zelo podobnimi zadevami kot je obravnavana. V zadevi Bodrožić proti Srbiji, št. 32550/05 (znana tudi kot zadeva "Besedo ima fašist") je ESČP ugotovilo kršitev novinarjeve svobode izražanja. Šlo je za poročanje novinarja o izjavi zgodovinarja J. P., ki je v nastopu na javni televiziji izjavil, da so "bili vsi Madžari v Vojvodini kolonisti (naseljenci)" in da "na tem območju ni bilo nobenih Hrvatov". Novinar je v izjavah zgodovinarja zaznal nestrpnost do narodnih manjšin in objavil članek z naslovom “Besedo ima fašist”. ESČP je zapisalo, da je treba upoštevati dejstvo, da je bila reakcija novinarja, ki je čutil dolžnost, da se ostro odzove na take izjave, upravičena. ESČP je nadalje upoštevalo položaj zgodovinarja J. P.; ugotovilo je, da gre za dobro znano javno osebnost, ki je z objavo knjige o temi, ki je nedvomno zanimiva za javnost. Čeprav je novinar uporabil objektivno žaljive ocene, je to storil kot reakcijo na zgodovinarjev nastop in v okviru odprte javne razprave. ESČP je tako ugotovilo, da je bil članek pod naslovom "Besedo ima fašist" (srb. "Reč ima fašista)", ki je o prizadetem govorila kot o idiotu in fašistu, reakcija na provokativen intervju in je bil v povezavi s svobodno razpravo, ki je bila zanimiva za širšo javnost. Tako kot v primeru Bernarda Brščiča je šlo tudi v primeru zgodovinarja J.P. za javni napad na manjšinske pravice. Sodišče je zapisalo: “Res je, da je novinar pri kritiki J. P. uporabil ostre besede, ki se lahko, zlasti če so izrečene v javnosti, pogosto štejejo za žaljive. Vendar so bile njegove izjave podane kot odziv na provokativni intervju in v okviru svobodne razprave o vprašanju splošnega pomena za demokratični razvoj njegove regije in države kot celote. Njihova vsebina ni bila na noben način namenjena spodbujanju nasilja (glej, a contrario, Lindon, Otchakovsky-Laurens in July, navedeno zgoraj, § 57). Poleg tega 10. člen ne varuje le "informacij" ali "idej", ki so ugodno sprejete ali veljajo za neškodljive, ampak tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo."

Luka Mesec je javnosti sporočil, da se na odločitev ne bo pritožil. Za krepitev zaupanja v institucije pravne države ter pravni red kot tak je izjemnega pomena, da je sodna praksa notranje skladna in jasna, kar pa se lahko doseže zgolj s presojo na višjih stopnjah. Obžalujemo, da minister Mesec z odpovedjo pravici do pritožbe ni nase prevzel odgovornosti za izgradnjo sodne prakse, ki bi bila skladna z odločitvami najvišjih nacionalnih in evropskih sodišč.