Ministrstvo za pravosodje je v usklajevanje poslalo predlog Zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški, izvršenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi nalezljive bolezni COVID-19.

Na Pravni mreži za varstvo demokracije podpiramo in pozdravljamo sprejem zakona, ki bo v pravni red vnesel občutek pravičnosti. Že od začetka delovanja Pravne mreže opozarjamo na protiustavnost izrečenih glob na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih v povezavi z epidemijo Covida-19, in si prizadevamo za spoštovanje načela zakonitosti. Da globe niso bile skladne z načeli pravne države so nam večkrat pritrdila sodišča, protiustavnost določenih vladnih ukrepov je potrdilo tudi Ustavno sodišče.

Menimo, da je čimprejšnji sprejem zakona nujen za povrnitev zaupanja v pravno državo. Država mora nepravno stanje, ki ga je povzročila, pripoznati in povzročene krivice urediti s sistemskim ukrepom. Država, ki želi biti demokratična in pravna, mora poskrbeti, da posamezniki niso kaznovani na podlagi neustavnih in nezakonitih predpisov. Če do tega vseeno pride, mora oblast, kot prvi branik ustavnosti in zakonitosti, čimprej priznati svojo napako, ustrezno reagirati in nemudoma poskrbeti za popravo krivic in odpravo škode. Država mora kršitve odpraviti s sistemskim ukrepom, ki bo zajel vse prizadete. Zgolj tako je v družbi mogoče povrniti občutek pravičnosti, enakosti vseh pred zakonom in pravne varnosti.

Zakon pozdravljamo tudi zato, ker bo razbremenil tako okrajna sodišča, kot tudi državno tožilstvo in prekrškovne organe. Veliko ljudi je zoper prejete globe vložilo redna in izredna pravna sredstva. Sodišča in prekrškovni organi bodo lahko prekrškovni postopek zaključili brez posebnega postopka, le na podlagi zakona. Poleg tega pa ne bodo več prejemali novih primerov povezanih z izrednimi pravnimi sredstvi. Znano nam je, da je bilo že večje število primerov z izrednimi pravnimi sredstvi rešeno pozitivno za kršitelje, vendar je postopek dolgotrajen. V večini primerov kršitelji podajo pobude državnemu tožilstvu za čimprejšnjo vložitev izrednih pravnih sredstev za odpravo prekrškovnih odločb. Državno tožilstvo, po pregledu zadeve, poda pobudo prekrškovnemu organu, da le-ta po uradni dolžnosti poda predlog za odpravo odločbe na pristojno sodišče ali pa državno tožilstvo samo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Nato pristojno sodišče o zadevi odloči. V praksi to pomeni, da tak postopek obremeni tožilstvo, prekrškovni organ in policijo. Sprejem zakona je tako tudi skladen z načelom ekonomičnosti in smotrnosti v postopku in bo razbremenil tako sodišča kot državno tožilstvo in prekrškovne organe.

Menimo, da je sicer nejasna predlagana zakonska ureditev v zvezi z vloženimi izrednimi pravnimi sredstvi. Ni jasno namreč, kaj pomeni, da zavrnitev izrednega pravnega sredstva ne vpliva na uveljavljanje pravic po tem zakonu, saj ni pojasnjeno, ali mora sam kršitelj sprožiti kakšne postopke ali pa bo sodišče uredilo izvajanje pravic po predlaganem zakonu (glede na to, da imajo sodišča pristojnost za ustavitev le do pravnomočnega zaključka prekrškovnega postopka).

Razumemo pomisleke zakonodajalca glede t.i. »sekundarnih prekrškov« in natančno smo prebrali obrazložitev, zakaj zakon ne obravnava tudi prekrškov, ki so povezani z neustavnimi odloki, kot je na primer prekrški neupoštevanja uradne osebe po 22. členu Zakona o javnem redu in miru (ZJRM). Na Pravni mreži menimo, da bi bilo pravično, da bi država ustavila tudi nekatere “sekundarne” prekrškovne postopke. Policisti so namreč večkrat na podlagi neustavnih odlokov odrejali določene ukrepe (protestnikom so nalagali naj zapustijo shod ipd.) in kršitelje oglobili zaradi neupoštevanja policistove odredbe po ZJRM. Glede na to, da je odredba uradne osebe temeljila na nezakonitem podzakonskem aktu, je posledično nezakonita tudi ta odredba. Strinjamo pa se, da je v večini primerov nemogoče z gotovostjo povezati te prekrške s prekrški izrečenimi na podlagi neustavnih odlokov. Plačilni nalogi, ki so jih izdali policisti, so bili zelo skopi in očitane kršitve niso konkretizirane.

Menimo pa, da bi moral zakonodajalec vložiti več truda in identificirati vse prekrške, ki so bili neustavni in za katere je možno sprejeti sistemski zakon za njihovo ustavitev. Pri tem imamo v mislih prekrške povezane s kaznovanjem protestnikov. Tudi sam predlagatelj zakona je pojasnil v uvodu v zakon, da je izvršilna velja oblasti, predvsem prek uporabe policije, proteste omejevala in jih poskušala zaustaviti s kaznovanjem - izrekanjem glob. Žal pa se je predlagatelj zakona odločil urediti ustavitev postopka le glede prekrškov, povezanih z organizacijo shoda. Ni pa se ukvarjal z ostalimi prekrški, povezanimi s protesti. Na Pravni mreži smo namreč opazili, da je več protestnikov prejelo plačilne naloge, v katerih jim je očitano, da kljub zahtevi policije niso zapustili prireditvenega prostora. Na protestih je policija brez utemeljenega razloga shod razpustila in nato napisala večje število glob ljudem, ki so ostali na prireditvenem prostoru in okolici. Kazni so prejemali tudi ljudje, ki niso slišali poziva o razpustitvi shoda in vsi naključni mimoidoči. Policija je s takšnimi rednimi “razpuščanji” shodov sankcionirala dejanja, ki so v skladu s svobodo izražanja, pri čemer niso bile ogrožene človekove pravice drugih oseb. Iz policijskih poročil je mogoče jasno ugotoviti, kateri shodi so bili nasilni in so ogrožali življenje in zdravje udeležencev na prireditvi in za katere je imela policija pravno podlago, da jih lahko razpusti. Za vse ostale shode pa policija take podlage ni imela. Zato je smiselno, da se tudi ti prekrškovni postopki ustavijo.

Menimo, da bi bilo potrebno v zakonu urediti tudi omejitev zasega prejetih zneskov, ki jih bodo posamezniki prejeli kot vračilo plačanih zneskov glob in stroškov postopka. Predlagamo, da so ti vrnjeni zneski izvzeti iz izvršbe. Smiselno je tudi, da se tudi ti vrnjeni zneski ne upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja oseb, ki so zaprosile za posamezne pravice iz javnih sredstev. Glede na to, da gre v primeru izplačanih dohodkov v bistvu za povračilo sredstev, ki državi niso pripadala, je pravično, da se ti dohodki ne upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in nanje ni mogoče seči z izvršbo.