Vlada RS je v nasprotju z napotili Ustavnega sodišča RS, naj ustrezno uredi pravico do mirnega zbiranja, uvedla splošno prepoved shodov nad 10 oseb. Zato sta dva pobudnika ob sodelovanju Pravna mreža za varstvo demokracije včeraj, 3. maja, na Ustavno sodišče poslala dopolnitev njune marčne ustavne pobude. V dopolnitvi predlagata oceno ustavnosti prepovedi shodov nad 10 oseb.

Vlada RS s tem, da za najpomembnejše ustavno varovane oblike zbiranja brez utemeljenih razlogov postavlja strožje pogoje kot za manj varovane (npr. zbiranja v trgovinah, gostinskih lokalih, tržnicah in proizvodnih prostorih), izkazuje popolno nerazumevanje in ignoranco slovenske ustavne ureditve.

V Pravni mreži za varstvo demokracije smo zaradi tega pripravili dopolnitev pobude, ki sta jo pobudnika vložila na Ustavno sodišče 2. marca in na podlagi katere je Ustavno sodišče RS 15. aprila s sklepom št. U-I-50/21-19 začasno zadržalo prepoved shodov in vladi naložilo, da sprejme novo ureditev glede načina izvajanja shodov. Naj spomnimo, vlada je že naslednji dan sprejela odlok, ki je dovoljeval prijavljene proteste do 100 udeležencev. Ta ureditev je veljala le nekaj dni, saj je bil v sredo, 21. aprila, sprejet nov odlok, ki dovoljuje organizirane javne shode do 10 udeležencev. Iz sklepa Ustavnega sodišča RS, iz ustavnopravne doktrine, iz mednarodnega prava človekovih pravic in iz ureditve drugih držav je jasno, da takšna omejitev predstavlja izvotlitev ustavne pravice do mirnega zbiranja (42. člen Ustave RS) in svobode izražanja (30. člen Ustave RS).

Ustavno sodišče RS se je že v aprilskem sklepu izrecno opredelilo do vprašanja omejitve protestov na 10 udeležencev: “Držijo tudi navedbe pobudnikov, da je sporočilo shoda desetih oseb, kakršni so bili v vmesnem času dovoljeni, bistveno šibkejše od sporočila, ki ga izrazi več oseb. Ker se pravica do zbiranja uresničuje kolektivno, lahko nastanejo škodljive posledice tudi s preveč restriktivnim omejevanjem števila udeležencev.”

Poleg tega je Vladi RS podalo jasne usmeritve, da lahko za shode določi podobne pogoje kot za kolektivno uresničevanje verske svobode. Namesto da bi Vlada RS ta napotila vzela resno in v okviru razumnih epidemioloških ukrepov omogočila uresničevanje pravice do mirnega zbiranja in svobode izražanja, je po novem nesorazmerno in brez kakršnekoli utemeljitve grobo posegla še v uresničevanje verske svobode (7. člen Ustave RS), saj je tudi zbiranja v okviru verskih obredov omejila na 10 udeležencev.

Še več: medtem ko za običajna zbiranja velja zgolj omejitev na 10 oseb, je Vlada RS za ustavno varovane kategorije zbiranj - javne shode in verske obrede - določila dodatne pogoje: medsebojno razdaljo in največjo gostoto oseb na površino. Po novem torej velja: če se 10 oseb na javnem kraju zbere z namenom druženja, zanje ni predpisana niti medsebojna razdalja (ob uporabi maske pri običajnih zbiranjih razdalja z odlokom ni predpisana) niti gostota oseb na površino, če pa se na Trgu republike zbere skupina ljudi, da bi izrazila mnenje o javnih zadevah, morajo poleg nesorazmerne omejitve na 10 udeležencev shod 3 dni prej prijaviti na policiji, držati medosebno razdaljo najmanj 1,5 metra, vsakemu pa mora biti zagotovljeno vsaj 10m2 prostora. Podobno velja tudi za pogrebno slovesnost ali drug verski obred: medtem ko pred odločitvijo Ustavnega sodišča RS o protestih število ljudi na verskih obredih ni bilo omejeno z absolutno številko, ampak zgolj z razdaljo in dovoljšnjo površino na udeleženca, je po novem v boljših epidemioloških razmerah to število omejeno na 10.

V dopolnitvi pobudnika Ustavnemu sodišču RS predlagata, da:

• začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. in 3. člena Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 63/21, v nad. Odlok 63/21) in 2. alineje 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 66/21) ter
• začasno zadrži izvrševanje 2. in 3. člena Odloka 63/21 v delu, ki omejuje shode in 2. alineje 1. člena Odloka o spremembah določenih odlokov, izdanih na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 66/21).