Pravna mreža za varstvo demokracije dolgo pričakovano odločitev Ustavnega sodišča o ustavnosti pravne podlage vladnih ukrepov za omejevanje širitve bolezni COVID-19 (Odločba US št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021) ocenjuje kot prelomno zaradi njenega velikega pomena za utrjevanje načela zakonitosti kot središča ustavne demokracije ter za razumevanje načela delitve oblasti, demokratičnosti in pravne države. Žal pa odločitev prinaša veliko razočaranje vsem tistim, ki od prava ne pričakujejo zgolj zgodovinskih lekcij, ampak tudi realne učinke za uresničevanje človekovih pravic in svoboščin ljudi. Z vidika uresničevanja pravic ljudi je odločitev prepozna in nezadostna.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta v neskladju z Ustavo 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), s katerima je zakonodajalec pooblastil Vlado, da zaradi širjenja nalezljive bolezni omeji gibanje in zbiranje prebivalstva. Zakonodajalec predpisovanje ukrepov za varstvo zdravja in življenja izjemoma lahko prepusti Vladi, a mora v zakonu urediti temeljno vsebino predpisa ter določiti okvire in usmeritve za njeno podrobnejše podzakonsko urejanje. Izpodbijana zakonska ureditev tej ustavni zahtevi ni zadostila, saj je Vladi prepustila, da načine, obseg in trajanje omejitev pravice do gibanja in zbiranja izbira po lastni presoji.

Ustavno sodišče je za prazna zakonska določila zgolj ugotovilo, da niso skladna z ustavo, nekatere na njih sprejete odloke pa je razveljavilo. Ker odlokov ni odpravilo z učinkom za nazaj, ampak zgolj razveljavilo z učinkom za naprej, odločitev ne vpliva na zadeve, ki so bile pred razveljavitvijo že pravnomočno rešene. Vsi, ki so visoke globe že plačali, ne morejo zahtevati njihove vrnitve. Takšna odločitev Ustavnega sodišča nima podlage v pravičnosti, ampak v žalostnem dejstvu, da za nič drugega kot za kompromis na škodo ljudi med sodniki in sodnicami ni bilo zadostne večine.

Težko je razumeti, kako je mogoče, da v državi, ki se 30 let opredeljuje za ustavno in demokratično republiko, običajni ljudje tudi za zelo mile kršitve prava dobivajo visoke denarne globe, četudi te nimajo podlage v ustavnih in zakonitih predpisih, medtem ko odločevalci, ki imajo vse finančne in kadrovske vire za sprejem zakonitih predpisov in so v pravnih državah prvi branik ustavnosti in zakonitosti za svoje nepravno delovanje ne nosijo nobene odgovornosti niti zaveze po popravi krivic.

Pri Pravni mreži za varstvo demokracije bomo v naslednjih dneh dodatno preučili možnosti za morebitne pravne poti v okviru nacionalnega in evropskega pravnega reda, napore pa bomo vložili tudi v pripravo predloga zakona, ki bi na sistemski ravni povrnil tisto, kar je bilo ljudem s protipravnim delovanjem oblasti odvzeto. Pri tem opozarjamo na nevzdržnost ureditve, ki v postopkih za prekrške ljudem nudi možnost plačila polovične kazni, če se uklonijo tudi nepravnim odločitvam oblasti. Takšna ureditev že sicer najšibkejšim jemlje spodbudo in dostop do pravice, tokrat pa jim s svojo kompromisno odločitvijo hrbet obrača tudi Ustavno sodišče.

Povezano gradivo:

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-79/20 z dne 13. 5. 2021