Na Komisijo za preprečevanje korupcije smo naslovili prošnjo za čimprejšno javno opredelitev glede zaposlitve ministra za zdravje pri zasebniku, ki je po našem mnenju sporna z vidika integritete in preprečevanja korupcije. V nadaljevanju se nahaja naša prošnja v celoti.

***

Spoštovani,

pišemo vam v zvezi z dodatno zaposlitvijo bivšega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki je poleg rednega dela kot minister za zdravje (še naprej) opravljal tudi delo kot zdravnik pri Kirurgiji Bitenc ter kot nosilec dejavnosti v Medicinskem centru Šalara, preko katerega je delal v Zdravstvenem zavodu Zdravje v lasti Marka Bitenca.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije v 26. členu sicer določa, da lahko ministri istočasno opravljajo tudi drugo (poklicno) dejavnost, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del, vendar le v primeru, da z opravljanjem takšne dejavnosti ne nastane nesorazmerno tveganje za objektivno in nepristransko opravljanje funkcije ministra ali njegovo integriteto (tj. korupcijsko tveganje). Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju Komisija) pa lahko v 15 dneh uvede postopek presoje, ali zaradi opravljanja dejavnosti obstaja takšno korupcijsko tveganje in po potrebi z odločbo ministru prepove opravljati dodatno dejavnost ali pa postavi pogoje in omejitve, ki jih mora minister spoštovati pri opravljanju te dejavnosti. V obravnavanem primeru javnosti ni znano, ali je Komisija sploh uvedla postopek in kako se je – če je bil postopek uveden – opredelila do tega vprašanja.

Menimo, da je opravljanje dela za enega od največjih zasebnikov v zdravstvu lahko izredno sporno in da v vsakem primeru predstavlja visoko stopnjo tveganja za nastanek korupcije. Splošno je namreč znano, da so zasebni (poslovni) interesi na področju zdravstva izredno močni in pogosto v nasprotju z interesi javnega zdravstvenega sistema, saj v prvi vrsti zasledujejo dobiček. V konkretnem primeru je imel lahko Marko Bitenc kot “delodajalec” neomejene nejavne stike z ministrom, preko katerih bi lahko vplival na njegove odločitve, poleg tega pa je bil minister neposredno podrejen Marku Bitencu, kar je še dodatno povečevalo korupcijska tveganja. Čeprav podatkov o nejavnih stikih Marka Bitenca z ministrom ni, že iz medijev izhaja, da je bil Marko Bitenc prisoten na številnih sestankih, ki jih je Danijel Bešič Loredan opravljal v svoji vlogi ministra, kar nakazuje na obstoj določene komunikacije med njima. Ob ministru so ga tako med drugim opazili na posvetih o zdravstveni reformi, udeležil pa se je tudi delovnega obiska predstavnikov Zdravniške zbornice in ministrstva za zdravje na Nizozemskem.

Glede na to, da je Komisija kot samostojni in neodvisni državni organ odgovorna za ozaveščanje, menimo, da je pomembno, da javnosti in oblastnikom pojasnite, ali je zgoraj opisano delo ministra za zdravje po mnenju Komisije sporno z vidika integritete in preprečevanja korupcije. Ker je vprašanje še vedno aktualno, predvsem v luči imenovanja novega ministra za zdravje, je po našem mnenju nujno potrebno, da se Komisija v najhitrejšem možnem času javno opredeli do tega vprašanja neodvisno od tega, da je minister Danijel Bešič Loredan odstopil.

Ta dopis šteje tudi kot pisna zahteva pošiljatelja dopisa za posredovanje dokumentacije Komisije, ki je povezana s postopkom ugotavljanja nezdružljivosti opravljanja funkcije ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana z dejavnostjo zdravnika pri Kirurgiji Bitenc in nosilca dejavnost v Medicinskem centru Šalara, na podlagi 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.