Kulturna varovalka: poročilo s tribune o pravnih možnostih za kulturo

V Pravni mreži za varstvo demokracije smo z Društvom za sodobni ples Slovenije, Danes je nov dan in Pekarno Magdalenske mreže sodelovali pri organizaciji javne tribune o pravnih možnostih za kulturo. Namen dogodka je bil samozaposlene osebe, umetnike,* nevladne organizacije in javne zavode, aktivne na področju kulture, opolnomočiti ter jim predstaviti pravne možnosti postopanja v odnosu do Ministrstva za kulturo.

Članica Pravne mreže za varstvo demokracije dr. Barbara Rajgelj ter odvetnica Sandra Cico sta predstavili pravne možnosti in postopke za tri skupine:

1. izvajalci projektov z veljavnimi pogodbami, ki se soočajo z neizplačili ter grožnjami o znižanju sredstev;
2. prijavitelji projektov, ki so prejeli odločbe o sofinanciranju, vendar ministrstvo z njimi še ni sklenilo pogodb; in
3. prijavitelji na razpise, ki jih je Ministrstvo za kulturo s sklepom ustavilo, vključno s tistimi, ki so bili uvrščeni med upravičence do delovnih štipendij.

Optimalno postopanje je odvisno od primera do primera, priporočila pa lahko strnemo, kot v nadaljevanju:

1. skupina (pogodbe so, plačil ni): v primeru neizplačil je možna e-izvršba na podlagi verodostojne listine. Na izdan sklep o izvršbi, lahko Ministrstvo za kulturo vloži ugovor, na podlagi katerega se začne pravdni postopek pred sodiščem. Glede na ugodno ekonomsko situacijo in predvideno povečanje sredstev v rebalansu proračuna za Ministrstvo za kulturo znižanja sredstev do konca tekočega proračunskega leta ni pričakovati, grožnje z znižanjem so zato neutemeljene in neprimerne.

2. skupina (odločbe so, pogodb ni): glede pogodb na javnih razpisih na področju kulture 17. člen Obligacijskega zakonika v povezavi s 94. členom Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi jasno določa, da je v primeru dokončne odločbe država dolžna skleniti pogodbo z upravičencem. Pri večletnih projektih iz kohezijskih sredstev je Ministrstvo za kulturo z vročitvijo sklepa o izboru zavezano k sklenitvi pogodbe, a zaradi kompleksnosti teh projektov je potreben individualni posvet z odvetnikom, saj je pred vložitvijo tožb potreben razmislek o primernih sankcijah za protipravno ravnanje ministrstva.

3. skupina (razveljavljeni razpisi): prijavitelji na razpise, ki so bili s strani ministrice za kulturo pred izdajo odločb ustavljeni, so pa že prejeli pozitivno obvestilo oceni (npr. prijavitelji na razpisu za delovne štipendije) imajo možnost vložitve tožbe v upravnem sporu zoper državo, saj sklepi o razveljavitvi razpisov niso obrazloženi in utemeljeni. Uspeh v upravnem sporu najverjetneje pomeni ponovno odločanje s strani ministrstva, kar pomeni, da omogoča nadaljevanje razpisnih postopkov, ne zagotavlja pa izdaje pozitivne odločbe pozitivno ocenjenim prijaviteljem.

Za namene sodnih postopkov sta bili predstavljeni tudi možnost brezplačne pravne pomoči, ki lahko krije odvetniške stroške, ter opcija oprostitve plačila sodnih taks. Organizacije, vključene v pripravo tribune, so že pridobile nekaj finančnih sredstev za pravno podporo, trenutno pa si prizadevajo pridobiti dodatna sredstva.

Teja Reba iz Društva za sodobni ples Slovenije je udeležence povabila k pridružitvi stanovskim društvom in reprezentativnim sindikatom.

Namen iniciative Kulturna varovalka je postati stičišče tistih, ki iščejo informacije ali pomoč, ter tistih, ki lahko pomoč ali pravno svetovanje nudijo. Več informacij o Kulturni varovalki je na voljo na spletni strani zakulturo.si, ki se sproti posodablja.

* V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete.