Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti dela Šutarjevega zakona

Pred kratkim so mediji poročali, da je Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti[1] 5. člena, drugega odstavka 6. člena in 7. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (v nadaljevanju: ZNUZJV)[2] ter osmega odstavka 25. člena, drugega in petega odstavka 207. člena ter četrtega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP).[3]

V konkretnem primeru gre za presojo spornih določb, povezanih s podaljšanjem pripora nad dve leti v določenih primerih. Z ZNUZJV je zakonodajalec namreč posegel v ZKP in določil, da se lahko v postopkih za kaznivo dejanje, za katero je po zakonu predpisana kazen osem ali več let zapora, pripor podaljša za največ eno leto, tako da lahko namesto dveh let po novem traja največ tri leta. Vrhovno sodišče naj bi po navedbah medijev ocenilo, da sporne določbe o podaljšanju pripora niso skladne s ustavno pravico do pravnega varstva in domnevo nedolžnosti.[4]

V času sprejemanja ZNUZJV smo skupaj z ostalimi relevantnimi institucijami in pravno stroko opozarjali med drugim tudi na spornost navedenih določb o podaljšanju pripora.[5] Pripor namreč predstavlja enega najhujših oblastnih posegov v človekovo pravico do osebne svobode iz 19. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava),[6] saj se posamezniku v tem primeru prostost vzame še preden je pravnomočno obsojen, spremembe standardov in varovalk glede pripora v škodo obdolžencev pa morajo biti zato še posebej premišljene in pretehtane. Prav tako smo opozorili, da se tudi pri tem ukrepu odpira vprašanje, ali je dejansko povezan z relevantno varnostno problematiko, zaradi katere je bil zakon o javni varnosti sprejet po nujnem postopku. Da temu ni tako, je lahko razbrati že iz dejstva, da je konkretni primer pred Vrhovnim sodiščem povezan s sojenjem v primeru smrti otroka, ki je umrl v razgretem avtomobilu.

V praksi se tako že kažejo posledice določenih spornih določb ZNUZJV. Med navedene posledice sodi poleg spornega podaljšanja pripora na primer tudi ustavitev kazenskega postopka v zadevi kraje mavrične zastave v knjigarni Mariborka junija 2025. Okrajno sodišče v Mariboru je moralo namreč zaradi dekriminalizacije t. i. male tatvine v 12. členu ZNUZJV kazenski postopek v konkretnem primeru ustaviti, saj po novem dejanje tatvine (ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari), kadar je vrednost odtujene, poškodovane ali uničene stvari majhna (do 500 evrov), ne predstavlja več kaznivega dejanja, temveč samo prekršek. V trenutni ureditvi tako zaradi ZNUZJV obstaja velika vrzel z vidika naslovitve sovražnega motiva pri tatvini in poškodovanju tuje stvari majhne vrednosti. Ta je problematična zlasti zato, ker gre za dejanji, ki sta pogosto povezani s sovražnim motivom, kar še posebej velja za poškodovanje tuje stvari majhne vrednosti - npr. namerno uničenje oziroma poškodovanje mavrične zastave.[7]

Upoštevajoč navedeno velja ponovno poudariti, da bi moral zakonodajalec, in pred njim vlada, v pripravo zakonov, kot je ZNUZJV, vključiti širšo strokovno javnost, uporaba nujnega in skrajšanega postopka pa bi morala ostati izjema, zlasti pri obsežnejših spremembah pravnega reda. Če zakonodajni postopek poteka prehitro, se namreč zmanjšuje kakovost zakonodaje, omejuje prostor za strokovno in javno razpravo ter povečuje nevarnost neutemeljenih posegov v pravice posameznikov.

Opombe:

[1] Zahteva za oceno ustavnosti, št. U-I-3/26 z dne 07. 01. 2026.

[2] Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, Uradni list RS, št. 93/25.

[3] Zakon o kazenskem postopku, Uradni list RS, Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US, 53/24 in 93/25 – ZNUZJV.

[4] Glej npr. poročanje MMC RTV SLO, Vrhovno sodišče vložilo zahtevo za ustavno presojo dela Šutarjevega zakona, 14. 1. 2026, dostopno na: https://www.rtvslo.si/crna-kronika/vrhovno-sodisce-vlozilo-zahtevo-za-ustavno-presojo-dela-sutarjevega-zakona/770119.

[5] Glej Človekove pravice in pravna država na preizkušnji, z dne 10. 11. 2025, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/demokracija-in-pravna-drzava-ponovno-na-preizkusnji/; Izjava glede Zakona o javni varnosti z 68. seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, z dne 14. 11. 2025, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/mnenje-glede-zakona-o-javni-varnosti-z-68-seje-odbora-za-notranje-zadeve-javno-upravo-in-lokalno-samoupravo/; Predlog zakona o javni varnosti še vedno vsebuje ustavno sporne določbe, z dne 17. 11. 2025, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/predlog-zakona-o-javni-varnosti-se-vedno-vsebuje-ustavno-sporne-dolocbe/; Spremenjen “Zakon o zagotavljanju javne varnosti” sprejet, a odprtih ostaja več dilem, z dne 18. 11. 2025, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/spremenjen-zakon-o-zagotavljanju-javne-varnosti-sprejet-a-odprtih-ostaja-vec-dilem/.

[6] Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.

[7] Glej Nemožnost pregona sovražnega motiva pri novih prekrških, z dne 15. 12. 2025, dostopno na: https://pravna-mreza.si/objave/nemoznost-pregona-sovraznega-motiva-pri-novih-prekrskih

__________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.