Nemožnost pregona sovražnega motiva pri novih prekrških

V noči na četrtek, 11. 12. 2025, so vandali ponovno uničili mavrično zastavo na pročelju Kinodvora, kjer poteka 41. Festival LGBT filma. Pri tem ne gre za osamljen incident, temveč za nadaljevanje sistematičnih napadov na pripadnike ranljivih družbenih skupin, ki so se zgodili v letošnjem letu in kažejo na zaskrbljujoč trend porasta in normalizacije sovraštva in nasilja v Sloveniji.

Sporno dejanje obenem opozarja tudi na enega izmed vidikov, na katerega zakonodajalec ni pomislil v sklopu sprejemanja Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (v nadaljevanju: ZNUZJV),[1] ki je bil že tekom sprejemanja deležen številnih kritik, tudi s strani Pravne mreže za varstvo demokracije.

ZNUZJV, ki je stopil v veljavo 27. 11. 2025, določa, da tatvina stvari majhne vrednosti (do 500 evrov) ter poškodovanje ali uničenje tuje stvari, kadar nastane majhna škoda (do 500 evrov), ne glede na določbe Kazenskega zakonika (KZ-1)[2] predstavljata prekršek. Posledično od začetka veljavnosti ZNUZJV ti dejanji ne sodita več med kazniva dejanja, temveč med prekrške.

Takšna rešitev ima pomembne posledice z vidika obravnave posebnega motiva sovražnosti, ki je ravno pri tovrstnih dejanjih pogosto prisoten. Pri kaznivih dejanjih je motiv sovražnosti upoštevan v sklopu obteževalnih okoliščin, pri čemer 49. člen KZ-1 v tretjem odstavku izrecno določa, da se osebna okoliščina kot nagib za storitev kaznivega dejanja obravnava kot obteževalna okoliščina. Gre za določbo, ki je bila v KZ-1 izrecno vključena z namenom učinkovitejšega naslavljanja t. i. »zločinov iz sovraštva« (ang. hate crime). Ker sta tatvina in poškodovanje tuje stvari manjše vrednosti s prenosom v prekrškovno pravo izvzeta iz kazenskopravne ureditve, zanju po novem ni pravne podlage za strožjo sankcijo zaradi sovražnega motiva, kar bo povzročalo tudi težave pri zaznavanju, evdentiranju in obravnavi takšnih motivov.

Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)[3] sicer v 20. členu določa kvalificirano obliko nekaterih prekrškov, če so storjeni z namenom vzbujanja nestrpnosti (npr. nasilno in drzno vedenje, nedostojno vedenje), podobno pa predvideva tudi predlog novega ZJRM-2. Vendar je ta kvalifikacija mogoča le pri izrecno naštetih prekrških in posledično ne bo mogoča pri prekršku tatvine in poškodovanja tuje stvari majhne vrednosti (do 500 evrov). Iz relevantnih določb ZNUZJV sicer izhaja namen zakonodajalca, da bi nova prekrška v bodoče uredil v okviru ZJRM-2. Pri tem bi bilo treba za ustrezno obravnavo teh ravnanj, storjenih iz sovražnega motiva, tudi za nova prekrška predvideti možnost kvalificirane oblike zaradi vzbujanja nestrpnosti.

V trenutni ureditvi tako obstaja velika vrzel z vidika naslovitve sovražnega motiva pri tatvini in poškodovanju tuje stvari majhne vrednosti. Ta je problematična zlasti zato, ker gre za dejanji, ki sta pogosto povezani s sovražnim motivom, kar še posebej velja za poškodovanje tuje stvari majhne vrednosti - npr. namerno uničenje oziroma poškodovanje mavrične zastave. Obstoječa zakonska ureditev tako ne omogoča strožjega sankcioniranja in sistematičnega evidentiranja sovražnega motiva pri teh dejanjih.

Opombe:

[1] Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, Uradni list RS, št. 93/25.

[2] Kazenski zakonik, Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

[3] Zakon o varstvu javnega reda in miru, Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24.

________________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.