Ustavno sodišče pritrdilo našemu stališču: referendum o interventnem zakonu je dopusten

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-106/26 z dne 24. 7. 2026 razveljavilo Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (v nadaljevanju: Sklep). Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (v nadaljevanju: ZIURS), bo moral Državni zbor tako referendum razpisati.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je 18. 5. 2026 vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o ZIURS, Državni zbor pa je 27. 5. 2026 sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, saj naj bi bil referendum glede na 90. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[1] nedopusten. Po oceni Državnega zbora naj bi ZIURS namreč urejal davke in druge obvezne dajatve ter odpravljal protiustavnosti, ki jih je predhodno ugotovilo Ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je v svoji odločbi pojasnilo, zakaj vprašanje dopustnosti referenduma o ZIURS ni tako enoznačno ter pri tem zavzelo stališče, da je referendum v konkretnem primeru dopusten. O ustavnosti in zakonitosti Sklepa je pri tem odločalo na zahtevo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in sindikalista Branimirja Štruklja.

V zvezi z domnevno nedopustnostjo referenduma o ZIURS na podlagi druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, ker naj bi zakon urejal davke in druge obvezne dajatve, je Ustavno sodišče v odločbi poudarilo, da je bil namen ustavodajalca ozko opredeliti zakone, za katere referendum ni dopusten. Pri tem ustavodajalec po oceni Ustavnega sodišča, kot izhaja iz ustavodajnega gradiva, ni imel v mislih zakonov, ki sicer sistemsko urejajo neko drugo (nedavčno) področje, vendar vsebujejo tudi posamezne "davčne" določbe. Pri tem je izrecno izpostavilo, da je treba pri presoji upoštevati tudi velik pomen ustavne pravice do referenduma kot oblike neposredne demokracije.[2] Delu ZIURS je pri tem priznalo naravo zakona iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave, medtem ko za preostali del zakona takšne narave ni ugotovilo.[3]

Glede domnevne nedopustnosti referenduma na podlagi četrte alineje drugega odstavka 90. člena ZIURS je Ustavno sodišče pojasnilo, da po že ustaljeni ustavnosodni razlagi odprava protiustavnosti pomeni zgolj odpravo tiste protiustavnosti, ki jo je predhodno že ugotovilo Ustavno sodišče ali Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP). Izjemo iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave je Ustavno sodišče že v preteklosti razlagalo ozko. Tako je na primer v primeru razveljavilo tudi sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki je spreminjal opredelitev zakonske zveze, z utemeljitvijo, da ne gre za vsebino, glede katere bi Ustavno sodišče oziroma ESČP predhodno ugotovilo protiustavnost.[4] Navedeni primer kaže na to, da ima Ustavno sodišče zaradi abstraktne narave ustavnih določb zelo pogosto pomembno vlogo pri njihovi razlagi, pri čemer mora upoštevati ustavna načela, tako v primeru dopustnosti referenduma o ZZZDR-D kot tudi v primeru referenduma o ZIURS pa je ustavne določbe razlagalo ob upoštevanju pomena pravice ljudi do neposrednega odločanja na referendumu.

Takšna razlaga je v prid pravici do referenduma, saj je ustavodajalec to pravico vnaprej izključil samo za ozko določene primere.[5] Ustavno sodišče je v zvezi s konkretnim primerom pojasnilo, da je ta izjema podana zgolj v zvezi s 33. členom ZIURS, ki spreminja 53.b člen Zakona o zdravstveni dejavnosti,[6] v zvezi s katerim je Ustavno sodišče z delno odločbo št. U-I-79/25 z dne 11. 12. 2025 ugotovilo protiustavnost.[7]

Ustavno sodišče je tako sklenilo, da ZIURS poleg vsebin iz druge in četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave vsebuje tudi vsebine, glede katerih referendum ni nedopusten in ocenilo, da te določbe po obsegu ne predstavljajo neznatnega dela zakona, saj nekatere urejajo pomembna in sistemska vprašanja na področjih, ki niso povezana z davki in prispevki oziroma z odpravo protiustavnosti, ki bi jo ugotovilo Ustavno sodišče.[8]

Pomemben del relevantne odločbe Ustavnega sodišča se nanaša na uporabo t. i. omnibus tehnike zakonodajnega odločanja, s katero se z enim zakonom spreminja večje število zakonov, ki urejajo različna pravna področja. Ustavno sodišče je ponovno opozorilo, da mora biti zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda takšno zakonsko urejanje izjema, ki mora biti posebej utemeljena.[9] Pri tem je opozorilo, da bi bila takšna zakonodajna tehnika lahko tudi ustavnopravno sporna, če bi zaradi nje prišlo do ogrozitve uresničevanja ustavne pravice do referenduma o vsebinah, ki ne spadajo med ustavno določene izjeme.[10]

Ob tem je Ustavno sodišče izpostavilo, da bi lahko zakonodajalec že pred sprejetjem ZIURS njegovo vsebino ustrezneje razdelil, na kar je bil tudi opozorjen. Vsebino, ki je predmet urejanja z ZIURS in ne sme biti predmet odločanja na referendumu, bi lahko ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa v drug(e) predlog(e) zakona(ov) ter s tem zagotovil tako spoštovanje ustavne pravice do referenduma kot tudi izvzetje vsebin iz druge in četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave iz referendumskega odločanja.[11] Ker vsebine, o katerih referendum je dopusten po obsegu niso neznatne in po vsebini pomenijo urejanje pomembnih vprašanj na področjih, ki niso povezana z davčno zakonodajo ali odpravo ugotovljene protiustavnosti, je Državni zbor po oceni Ustavnega sodišča s sprejetjem Sklepa ogrozil uresničevanje ustavne pravice do referenduma.[12]

V Pravni mreži za varstvo demokracije pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča, ki potrjuje pomen ustavne pravice do referenduma. Že maja 2026 smo izpostavili, da bi moral Državni zbor po naši oceni referendum o ZIURS dopustiti ter da glede na problematično uporabo omnibus zakonodajne tehnike, namen prepovedi razpisa referenduma iz 90. člena Ustave in pomen pravice do glasovanja na referendumu pričakujemo, da bo Ustavno sodišče v morebitni ustavnopravni presoji sklepa Državnega zbora o nedopustnosti razpisa referenduma referendum o ZIURS dopustilo.

Opombe:

[1] Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.

[2] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-106/26 z dne 24. 7. 2026, 38. točka obrazložitve.

[3] Prav tam, 36. točka obrazložitve.

[4] Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-II-1/15 z dne 28. 9. 2015.

[5] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-106/26 z dne 24. 7. 2026, 39.-42. točka obrazložitve.

[6]Zakon o zdravstveni dejavnosti, Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US.

[7] Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-106/26 z dne 24. 7. 2026, 50.--53. točka obrazložitve.

[8] Prav tam, 61. točka obrazložitve.

[9] Prav tam, 59. točka obrazložitve.

[10] Prav tam, 59.-61. točka obrazložitve.

[11] Prav tam, 60. točka obrazložitve.

[12] Prav tam, 61. točka obrazložitve.