Pravna mreža je eni od vidnejših protivladnih protestnic, ki se ji očita organizacijo javnega shoda, pomagala vložiti pritožbo na delo policije. Iz obrazložitve odločbe o prekršku namreč izhaja, da je policist, ki je vodil postopek, svoje naloge opravil nestrokovno in z namenom, da bi protestnici škodoval ter jo ustrahoval. S tem je kršil človekove pravice in temeljne svoboščine do mirnega zbiranja (42. člen Ustave RS), svobode izražanja (39. člen Ustave RS) in zasebnega življenja (35. člen Ustave RS).
Zoper odločbo o prekršku, ki protestnici očita, da je organizirala javni shod, za katerega ni pridobila dovoljenja upravne enote, je Pravna mreža s pomočjo odvetniške pisarne Zakonjšek že vložila zahtevo za sodno varstvo. A v mreži menijo, da postopek za zaščito temeljnih človekovih pravic pred okrajnim sodiščem ni dovolj, saj ta razpravlja le o prekršku, ne presoja pa policistovih morebitnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prepričani so, da je za varovanje pravne države nujna uvedba pritožbe na delo policije, s katero se obravnava postopanje policista in potencialne sankcije.
V Pravni mreži izpostavljajo, da je Policist Policijske postaje Ljubljana Center v svoji obrazložitvi odločbe o prekršku uporabil selektivno izbran odstavek mnenja Vrhovnega državnega tožilstva RS, ki ima brez konteksta povsem drugačno vsebino, ni pa upošteval ostalih delov tega mnenja. Obenem je pravno podlago odločbe o prekršku v celoti prevzel iz mnenja Direktorata za upravne notranje zadeve, za katerega je vrhovno državno tožilstvo ugotovilo, da nasprotuje mednarodnemu in nacionalnemu pravu človekovih pravic.
Policist v postopku ni upošteval, da pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj varuje tako organizirana kot neorganizirana zbiranja, zlasti pa ni upošteval dela mnenja vrhovnega državnega tožilstva, ki pojasnjuje, da vloge organizatorja ni moč naknadno pripisati tistim, ki so bili na shodu glasnejši pri izražanju svojih stališč, so širili vabila na shod ali se drugače izpostavili. V Pravni mreži zato poudarjajo, da je takšno delovanje policista zlonamerno in menijo, da je želel ta z vztrajanjem na napačni interpretaciji zakona ustrahovati eno od vidnejših protivladnih protestnic.
Uvedba postopka, s katerim policist tarči ustrahovanja povzroča finančne stroške in stres ter tako posega v njeno pravico do zasebnega življenja, je nedopustna, dodajajo v mreži. Ustava namreč zagotavlja nedotakljivost telesne in duševne celovitosti, zasebnosti ter osebnostnih pravic, kar med drugim pomeni, da oblast ne sme sankcionirati državljanov, ki se vedejo v skladu z zakonom. Ker se je policist z zlonamerno uporabo mnenja Direktorata za upravne notranje zadeve in interpretacijo mnenja vrhovnega državnega tožilstva postavil nad zakon in institucije, pristojne za obravnavanje prekrškov, so v Pravni mreži pomagali protestnici podati pritožbo na delo policije, prizadevali pa si bodo za neodvisno, nepristransko in strokovno obravnavo zadeve ter ustrezne sankcije za odgovorne.