V zadnjem času smo v medijih tako pri nas kot v tujini lahko spremljali razprave o poteku in odločitvah sodišč v kazenskih postopkih, povezanih s spolnimi kaznivimi dejanji. Med tujimi primeri je najbolj znan francoski primer Gisèle Pelicot, ki jo je mož med letoma 2011 in 2020 prikrito omamljal in posiljeval, pri posilstvih pa je sodelovalo več deset moških. Decembra je bil obsojen na 20 let zapora. V Sloveniji so bile na tem področju večje spremembe kazenske zakonodaje sprejete leta 2021, ko je bila sprejeta definicija posilstva po modelu “ja pomeni ja”, nazadnje pa se je razprava o spolni kriminaliteti odprla ob obravnavi spolnega nasilja, ki sta ga leta 2017 izvršila dva mlajša moška nad žensko v enem od priobalnih kampov. Vrhovno sodišče se je namreč pred kratkim postavilo na stališče, da je zakonski znak “več oseb zaporedoma” treba razumeti kot vsaj tri osebe, kar je pomenilo, da sta bila moška lahko obsojena samo za temeljno obliko kaznivega dejanja, za hujšo, ki jo stori več oseb, pa ne.

Trenutno je v zakonodajnem postopku predlog sprememb Kazenskega zakonika (KZ-1L), ki prinaša pomemben premik: v primeru posilstva ali spolnega nasilja v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ne bo več nujno, da pregon predlaga žrtev, temveč se bo pregon začel in vodil po uradni dolžnosti. Na Pravni mreži smo predlagali nekaj dodatnih sprememb, pri tem pa ob obstoječi ureditvi posilstva in spolnega nasilja ostaja odprtih več vprašanj:

• Je zakon res dovolj jasen in določen?
• So kazni ustrezne, ali bi morale biti strožje?
• Kakšne spremembe so še potrebne?

Razpravo bo moderiral Peter Podržaj, član Pravne mreže za varstvo demokracije, v njej pa bodo sodelovali:

• prof. dr. Matjaž Ambrož, univ. dipl. prav., katedra za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
• doc. dr. Blaž Kovačič Mlinar, univ. dipl. prav., odvetnik, specialist za kazensko pravo,
• Mirjam Kline, univ. dipl. prav., vrhovna državna tožilka, Vrhovno državno tožilstvo RS.

Vljudno vabljeni!