Vse od odmevnega atentata na malteško raziskovalno novinarko Daphne Caruana Galizia, proti kateri je v času njene smrti potekalo vsaj 47 sodnih postopkov, posredno ali neposredno povezanih z njenim poročanjem, se pojem ‘SLAPP’ vse pogosteje pojavlja v evropskih medijih in politični sferi[1]. Koncept SLAPP-ov oz. strateških tožb zoper sodelovanje javnosti (ang. strategic lawsuit against public participation) sicer ni nov in je predvsem v ZDA poznan (in problematiziran)[2] že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. V zadnjem času pa se zdi, da so SLAPP tožbe tudi v Evropi postale vedno bolj razširjen način vmešavanja v delo posameznikov in organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti javnega interesa.[3]

Kljub temu, da popolna razsežnost SLAPP tožb ni znana, se glede na poročila Evropske komisije[4], podatke vladnih in nevladnih organizacij[5] in poročanje medijev[6] njihovo število v Evropi povečuje.[7] Nedavno poročilo Koalicije proti SLAPP tožbam v Evropi (CASE) je med leti 2010 in 2021 tako identificiralo (vsaj) 570 primerov SLAPP tožb v 30 evropskih državah.[8] Povedna je tudi informacija, da poročilo Slovenijo umešča na drugo mesto po številu vloženih SLAPP tožb na prebivalca.[9]

Pri nas najbolj odmeven, vendar še zdaleč ne osamljen primer SLAPP tožb, je danes že skoraj 50 vloženih tožb davčnega svetovalca Roka Snežiča, proti novinarjem portala necenzurirano.si.[10] Tožnik se v večini primerov sklicuje na kaznivo dejanje razžalitve in žaljive obdolžitve v povezavi s poročanjem portala o Snežičevem delovanju in vpletenosti v finančno poslovanje ene izmed političnih strank.[11]

Kaj so SLAPP tožbe in kako jih prepoznamo

SLAPP-i so očitno neutemeljene in pretirane tožbe in druge pravne oblike ustrahovanja.[12] Njihov glavni namen sta nadlegovanje in izčrpavanje tarč z namenom utišanja kritičnih glasov v družbi in posledično omejevanje udeležbe civilne družbe v vprašanjih javnega interesa.[13]

Nekdanji predsednik ZDA, Donald Trump, je svoje misli ob neuspešni tožbi, ki jo je sprožil proti novinarju, ki je poročal o njegovem domnevnem premoženju strnil takole: “sam sem porabil nekaj dolarjev za pravne stroške, nasprotna stranka pa mnogo več. To sem naredil, da sem mu zagrenil življenje, zato sem zadovoljen”.[14]

Kljub izjemam, je večino tožnikov ob vložitvah tožb bolj premišljenih in ustvarjalnih. Zato je eden večjih problemov tovrstnih pravnih postopkov identifikacija tožbe kot SLAPP. Kar jih razlikuje od drugih tožb je njihov neustrezen namen. Za bogate in močne posameznike končni uspeh ni na prvem mestu, temveč je to finančno, psihično in časovno izčrpavanje tožencev. To posredno od izražanja stališč odvrne tudi ostale morebitne kritike.[15] Pogosto ni potrebna zmaga, dovolj je že dejstvo, da se je toženec primoran pozivom sodišča odzvati in s tem porabljati svoj čas in denar. Dejansko tožniki v večini primerov s tožbenimi zahtevki v končnem ne uspejo. Veliko jih je zavrženih preden sploh pride do prve obravnave ali pa so izgubljeni na prvi stopnji ali v pritožbenem postopku.[16]

SLAPP tožbe same po sebi niso pravno opredeljen pojem v nobeni državi članici Evropske unije.[17] Največkrat tožbeni zahtevki temeljijo na zaščiti časti in dobrega imena, zaščiti osebnosti oz. osebnostnih pravic, varstvu osebnih podatkov, ali pa so zakrinkane v grožnje z delovnimi sankcijami (npr. opozorilo pred odpovedjo delovne pogodbe), kazenske ovadbe, davčne revizijske postopke in podobno.[18] Kot rečeno, lahko presegajo okvir izvajanja pravice do svobode izražanja. V zadnjih letih so pogosti predvsem pregoni okoljevarstvenikov in protestnikov, kot tudi prostovoljcev in organizacij, ki nudijo pomoč migrantom.[19] Nedaven primer v Sloveniji, so tri tožbe proti Jaši Jenullu v skupni vrednosti več kot 40.000 evrov (te so bile ob menjavi vlade umaknjene), zaradi domnevne organizacije petkovih protestov in povečanih stroškov policije. Toženec je bil eden izmed vidnejših kritikov takratne vlade.[20]

Za SLAPP tožbe je značilno izrazito neravnovesje moči med strankami. Največkrat jih sprožajo vplivni posamezniki, lobistične skupine, korporacije ali celo državni organi proti strankam, ki imajo manj finančne, politične ali družbene moči.[21] To so lahko zagovorniki človekovih pravic, novinarji, okoljski aktivisti, pa tudi raziskovalci in akademiki, tako fizične kot pravne osebe, ki raziskujejo in kritično nastopajo v zadevah javnega interesa.[22] Pri tem se tožniki pogosto odločijo za sprožanje sodnih postopkov proti posameznikom, da jim s tem onemogočijo dostop do pravne zaščite njihove organizacije.[23]

Dejanski učinek SLAPP tožb je težko oceniti, saj ima že grožnja z različnimi pravnimi dopisi primerljiv zastraševalni učinek.[24] Posebno so izpostavljeni samostojni novinarji, neodvisni mediji, posamezni aktivisti in majhne organizacije, ki jih možnost dolgotrajnih in dragih postopkov lahko prisili v molk.[25] Novinarji, ki so v luči ruske invazije na Ukrajino, poročali o možnosti uvedbe sankcij proti Romanu Abramoviču, so na primer prejeli opozorila pred tožbo zaradi obrekovanja.[26] V Sloveniji je društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo Eko krog poročalo o pritiskih nanje in na posamezne aktiviste preko dopisov pooblaščenke Salonita Anhovo.[27]

Značilne taktike vlagateljev SLAPP tožb so tudi serijsko vlaganje tožb, z namenom preobremenitve toženca in močno pretirani tožbeni zahtevki. Srbski preiskovalni medij KRIK je bil na primer leta 2021 v različnih tožbah skupno tožen za 1 milijon evrov, kar predstavlja skoraj trikratnik njihovega letnega proračuna.[28] Poljski neodvisni medij Gazeta Wyborcza, pogost kritik vladajoče koalicije, pa je bil od leta 2015, napaden s skoraj 100 različnimi tožbami. Te so bile večinsko vložene s strani posameznikov, blizu vladajoče politične stranke PiS.[29] Da bi bili postopki za tožence čim bolj dragi, dolgotrajni in zapleteni, se tožniki poslužujejo tudi različnih strategij zavlačevanja postopka, kot so neudeležba na sodišču, izogibanje plačilu sodne takse, vlaganje pritožb, ki so praktično brez možnosti uspeha in podobno.[30] S tem so psihološki in finančni vplivi tožb kot tudi preusmerjanje pozornosti toženca, kar najbolj učinkoviti.[31]

Kadar imajo SLAPP tožbe čezmejno naravo, tožnikom obstoječa pravila mednarodnega zasebnega prava večkrat omogočajo t.i. “forum shopping” oziroma izbiro sodišča z največjo verjetnostno za dosego želenega rezultata, namesto sodišča, ki je najtesneje povezano z zadevnim sporom.[32] To je posebej relevantno v času spletnih medijev, ko so vsebine hkrati dostopne v različnih državah (in jurisdikcijah). Posledično je tudi domnevno povzročena škoda načeloma lahko povzročena v vseh državah, kjer so te vsebine dostopne.[33] Pravna obramba tožencev v njim tuji jurisdikciji je seveda še veliko bolj izčrpavajoča, draga in nepredvidljiva.[34]

Sklep

Temelj vsake delujoče demokratične države je svobodna udeležba civilne družbe pri vprašanjih, ki zadevajo javni interes. Osrednjo vlogo pri tem igrajo neodvisni mediji, nevladne organizacije, organi civilne družbe, kot tudi akademiki in raziskovalci,[35] ki skupaj z informirano javnostjo predstavljajo nadzorni mehanizem nad sprejemanjem odločitev občega pomena. Poleg uničujočega vpliva na delo in življenje tožencev in njihovih bližnjih, SLAPP tožbe negativno vplivajo na družbeno mnenje o različnih organizacijah in spodkopavajo zaupanje med vladnimi in nevladnimi vpletenimi deležniki.[36] S tem omejujejo svobodno in pluralistično javno razpravo, kar lahko med drugim vodi do samocenzure tožencev[37], posredno pa tudi ostale civilne družbe.[38]

Čeprav popoln obseg SLAPP tožb ni znan, je jasno, da neposredno ogrožajo temeljne pravice in vrednote ki so med drugim vsebovane v Ustavi, Lizbonski pogodbi in Evropski konvenciji za človekove pravice, (svoboda izražanja, pravica do prejemanja informacij, pravica do zbiranja in združevanja, pravica do učinkovitega pravnega varstva itd.).

Že Evropsko sodišče za človekove pravice je potrdilo, da imajo države Sveta Evrope po 10. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah pozitivno dolžnost zagotavljanja ugodnega okolja za sodelovanje v javni razpravi.[39] Deli ZDA, Kanada in Avstralija, so tako že sprejeli posebno zakonodajo za zaščito pred SLAPP tožbami, medtem sta Slovenija in Evropska unija s svojim odzivom počasnejši. Glavni premik na tem področju je predlog direktive Evropske komisije iz leta 2022, ki naslavlja problem SLAPP tožb s čezmejnim učinkom in bo (v kolikor bo direktiva sprejeta), vzpostavil minimalne standarde zaščite. Predlog se osredotoča na ukrepe kot so varščina, zgodnja zavrnitev očitno neutemeljenih tožb, pravna sredstva zoper zlorabljene sodne postopke[40] in varstvo pred sodbami iz tretjih držav.[41] Ker pa večina primerov SLAPP tožb nima čezmejnega elementa[42], je nujno sprejeti tudi ukrepe na ravni držav članic, ki bodo ustrezno prilagojeni posameznemu pravnemu in dejanskemu okolju.

Zapis je nastal v okviru projekta PATFox, pri katerem prek Pravne mreže za varstvo demokracije sodeluje tudi zavod za kulturo raznolikosti Open. Projekt PATFox sofinancira EU.

***

[1] Daphne: Inspiring an Anti-SLAPP movement across Europe, The Foreign Policy Centre, (2022), URL: https://fpc.org.uk/events/daphne-inspiring-an-anti-slapp-movement-across-europe/.

[2] Glej Pring George W., ‘SLAPPs: Strategic Lawsuits against Public Participation’, 7 Pace Environmental Law Review 3 (1989) in Pring George W. in Canan Penelope, SLAPPs: Getting Sued for Speaking Out, (1996).

[3] Načrt ukrepov Evropske unije zoper SLAPP tožbe, URL: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13192-EU-action-against-abusive-litigation-SLAPP-targeting-journalists-and-rights-defenders_en, str. 1.

[4] Glej npr. Dokument delovne skupine Evropske komisije o SLAPP tožbah, COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT, SWD (2022) 117 Final, (2022), URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022SC0117&from=EN.

[5] Glej npr. Ravo L. M., Borg B. J. in Kramer X. E., Protecting Public Watchdogs Across the EU: A Proposal for an EU Anti-SLAPP Law (2020), URL: https://rsf.org/sites/default/files/anti-slapp_model_directive_paper_final.pdf in Zuluaga L. N. in Dobson C., SLAPPed but Not Silenced: Defending Human Rights in the Face of Legal Risks (2021), URL: https://www.business-humanrights.org/en/from-us/briefings/ slapped-but-not-silenced-defending-human-rights-in-the-face-of-legal- risks/.

[6] Glej npr. Green S., “SLAPPs and Legal Harassment: A Scourge that Must Be Stopped,” (2021), URL: https://www.mdif.org/slapps-and-legal-harassment-a-scourge-that-must-be-stopped/.

[7] Noorlander P., Fighting SLAPPs: What Can Media, Lawyers, and Funders Do? (2022), URL: https://www.cima.ned.org/publication/fighting-slapps-what-can-media-lawyers-and-funders-do/.

[8] Coalition against SLAPPs in Europe, Shutting Out Criticism: How SLAPPs Threaten European Democracy, (2022), URL: https://static1.squarespace.com/static/5f2901e7c623033e2122f326/t/6231bde2b87111480858c6aa/1647427074081/CASE+Report+on+SLAPPs+in+Europe.pdf, str.14.

[9] V Sloveniji je CASE v svojem poročilu v obdobju med letoma 2010 in 2021, identificiral 1,95 SLAPP tožb na 100.000 prebivalcev. Na prvem mestu je Malta z 8 vloženimi SLAPP tožbami na 100.000 prebivalcev.

[10] PatFox, Necenzurirano suits illustrate the cost of SLAPPs in Slovenia, URL: https://www.antislapp.eu/news/necenzurirano-suits-illustrate-the-cost-of-slapps-in-slovenia.

[11] Dan za sojenje: Snežič proti necenzurirano.si, necenzurirano.si, (2022), URL: https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/dan-za-sojenje-snezic-proti-necenzuriranosi-1008800.

[12] Bayer, J., Bárd, P., Vosyliute, L. & Luk, N. C. ,Strategic Lawsuits Against Public Participation (SLAPP) in the European Union - A comparative study (2020), URL: https://www.academia.edu/en/75060463/Strategic_Lawsuits_Against_Public_Participation_SLAPP_in_the_European_Union, str. 4.

[13] Coalition against SLAPPs in Europe, Shutting Out Criticism: How SLAPPs Threaten European Democracy (2022), URL: https://static1.squarespace.com/static/5f2901e7c623033e2122f326/t/6231bde2b87111480858c6aa/1647427074081/CASE+Report+on+SLAPPs+in+Europe.pdf, str. 1.

[14] Greenpeace, Sued into silence, how the rich and powerful use legal tactics to shut critics up (2020), URL: https://www.greenpeace.org/static/planet4-eu-unit-stateless/2020/07/20200722-SLAPPs-Sued-into-Silence.pdf, str.

[15] Coalition against SLAPPs in Europe, Shutting Out Criticism: How SLAPPs Threaten European Democracy (2022), URL: https://static1.squarespace.com/static/5f2901e7c623033e2122f326/t/6231bde2b87111480858c6aa/1647427074081/CASE+Report+on+SLAPPs+in+Europe.pdf, str. 1.

[16] Article 19, SLAPPs against Journalists across Europe: Media Freedom Rapid Response (2022), URL:https://www.article19.org/wp-content/uploads/2022/03/A19-SLAPPs-against-journalists-across-Europe-Regional-Report.pdf, str. 30

[17] Williams N., Hueting L. in Milewska P., The increasing rise, and impact, of SLAPPs: Strategic Lawsuits Against Public Participation (2020), URL: https://fpc.org.uk/the-increasing-rise-and-impact-of-slapps-strategic-lawsuits-against-public-participation/.

[18] Bayer, J., Bárd, P., Vosyliute, L. & Luk, N. C. ,Strategic Lawsuits Against Public Participation (SLAPP) in the European Union - A comparative study (2020), URL: https://www.academia.edu/en/75060463/Strategic_Lawsuits_Against_Public_Participation_SLAPP_in_the_European_Union, str. 17.

[19] Francoski raziskovalec in predavatelj Pierre Manoni, je bil v Franciji obtožen »lajšanja nezakonitega vstopa v državo«, zaradi prevoza treh Eritrejskih žensk iz Italije v Francijo, ki jim je za eno noč načrtoval ponuditi zatočišče.

French court acquits researcher who helped illegal migrants find shelter, France 24, (2017), URL: https://www.france24.com/en/20170106-french-court-acquits-researcher-mannoni-illegal-migrants-nice-roya-valley.

[20] Jenull prejel tožbo zaradi domnevne organizacije protesta, Delo, (2022), URL: https://www.delo.si/novice/slovenija/jenull-prejel-tozbo-zaradi-domnevne-organizacije-protesta/.

[21] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnost) z dne 27.4.2022, str. 1.

[22] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnost) z dne 27.4.2022, str. 1.

[23] Greenpeace, Sued Into Silence How the rich and powerful use legal tactics to shut critics up (2020), URL: https://www.greenpeace.org/static/planet4-eu-unit-stateless/2020/07/20200722-SLAPPs-Sued-into-Silence.pdf, str.10.

[24] Greenpeace, Sued into silence, how the rich and powerful use legal tactics to shut critics up (2020), URL: https://www.greenpeace.org/static/planet4-eu-unit-stateless/2020/07/20200722-SLAPPs-Sued-into-Silence.pdf, str. 10.

[25] Greenpeace, Sued Into Silence How the rich and powerful use legal tactics to shut critics up (2020), URL: https://www.greenpeace.org/static/planet4-eu-unit-stateless/2020/07/20200722-SLAPPs-Sued-into-Silence.pdf, str 7.

[26] Elgot J., UK to clamp down on libel ‘lawfare’ by the rich in English courts, the Guardian, (2022), URL: UK to clamp down on libel ‘lawfare’ by the rich in English courts | Libel reform | The Guardian.

[27] Šelek M., Ni umika ni predaje, Jana, (2019), URL: https://novice.svet24.si/revija/jana/clanek/ljudje/5d7f8f4fc673a/ni-umika-ni-predaje.

[28] KRIK zatrpan tužbama ljudi bliskih režimu (2021), Krik, (2021), URL: https://www.krik.rs/krik-zatrpan-tuzbama-ljudi-bliskih-rezimu/.

[29] European Anti-SLAPP Conference 2022: The Case of Poland and Gazeta Wyborcza (2022), URL: https://wyborcza.pl/7,173236,29062729,european-anti-slapp-conference-2022-the-case-of-poland-and.html?disableRedirects=true.

[30] Greenpeace, Sued Into Silence How the rich and powerful use legal tactics to shut critics up (2020), URL: https://www.greenpeace.org/static/planet4-eu-unit-stateless/2020/07/20200722-SLAPPs-Sued-into-Silence.pdf, str 10

[31] Coalition against SLAPPs in Europe, Shutting Out Criticism: How SLAPPs Threaten European Democracy (2022), URL: https://static1.squarespace.com/static/5f2901e7c623033e2122f326/t/6231bde2b87111480858c6aa/1647427074081/CASE+Report+on+SLAPPs+in+Europe.pdf, str. 30.

[32] Expert Committee on human rights dimensions of automated data processing and different forms of artificial intelligence (MSI-AUT), Liability and jurisdictional issues in online defamation cases (2019), URL: https://rm.coe.int/liability-and-jurisdictional-issues-in-online-defamation-cases-en/168097d9c3, str. 6.

[33] Expert Committee on human rights dimensions of automated data processing and different forms of artificial intelligence (MSI-AUT), Liability and jurisdictional issues in online defamation cases (2019), URL: https://rm.coe.int/liability-and-jurisdictional-issues-in-online-defamation-cases-en/168097d9c3, str. 13.

[34] Expert Committee on human rights dimensions of automated data processing and different forms of artificial intelligence (MSI-AUT), Liability and jurisdictional issues in online defamation cases (2019), URL: https://rm.coe.int/liability-and-jurisdictional-issues-in-online-defamation-cases-en/168097d9c3, str. 14.

[35] ESČP, 7. februar 2012, Axel Springer proti Nemčiji in ESČP, 8. november 2016, Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski.

[36] Bayer, J., Bárd, P., Vosyliute, L. & Luk, N. C. ,Strategic Lawsuits Against Public Participation (SLAPP) in the European Union - A comparative study (2020), URL: https://www.academia.edu/en/75060463/Strategic_Lawsuits_Against_Public_Participation_SLAPP_in_the_European_Union, str. 10.

[37] Dokument delovne skupine Evropske komisije o SLAPP tožbah, COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT, SWD (2022) 117 Final (2022), URL: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:52022SC0117&from=EN, str. 5.

[38] Powell J., Leading by example: Renewing UK democracy at home, The Foreign Policy Centre, (2021), URL: https://fpc.org.uk/leading-by-example-renewing-uk-democracy-at-home/.

[39] ESČP, 29. Januar 2015, Uzeyir Jafarov proti Azerbajdžanu.

[40] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnost) z dne 27.4.2022, str. 13.

[41] Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnost) z dne 27.4.2022, str. 15.

[42] Behrens E., The European Commission’s Anti-SLAPP Directive is a Step in the Right Direction, But Member States Need to Pass Anti-SLAPP Laws Too, (2023), URL: https://datainnovation.org/2023/02/the-european-commissions-anti-slapp-directive-is-a-step-in-the-right-direction-but-member-states-need-to-pass-anti-slapp-laws-too/.