Ustavnopravna sprehajalnica za splošno javnost

V okviru projekta Pravne sprehajalnice smo dne 3.4.2024 izvedli ustavnopravno sprehajalnico z naslovom "Od izražanja do protesta«, ki je bila namenjena splošni javnosti. Z izvedbo sprehajalnic za splošno javnost smo želeli zapolniti vrzel nezadostnega poznavanja prava pri splošni populaciji.

Pričeli smo na Policijski postaji Ljubljana Center, kjer so nam policisti predstavili na kakšen način policija omogoča in ščiti proteste. Nato smo se sprehodili do Ustavnega sodišča, kjer smo prisluhnili ustavni sodnici dr. Neži Kogovšek Šalamon.

1. uvod

Uvodoma je Anuška Podvršič predstavila Pravno mrežo za varstvo demokracije. Pojasnila, je, da je to mreža štirih nevladnih organizacij, ki nudi pravno podporo posameznikom_cam ter organizacijam, ki se zaradi nenasilnega javnega delovanja znajdejo v pravnih postopkih. Pri delu na Pravni mreži smo opazili, da splošna javnost ne pozna osnov prava, čeprav se z njim vsakodnevno srečuje. Zato smo se odločili in zasnovali projekt Pravne sprehejalnice. V nadaljevanju je predstavila še hierarhijo pravnih pravil in s primeri razložila, da pomembnejša družbena vsebina urejena v višje postavljenem aktu.

Nataša Posel je nato predstavila pomen protestov pri zagotavljanju človekovih pravic in pojasnila, da je pravica do protesta zaščitena v Ustavi RS skozi svobodo izražanja in pravico do javnega zbiranja. Izpostavila je, da država ne sme le dovoliti protestov, temveč jih mora tudi aktivno omogočiti. Pogledali smo fotografije različnih protestov, kot so protesti izbrisanih v Ljubljani, protest za ženske pravice, protest za državljanske pravice temnopoltih, na katerih je bil govorec Martin Luther King, ter fotografijo nedavnega protesta, na katerem so udeleženci zahtevali premirje v Gazi. Ob tem smo razpravljali o pomenu pravice do protesta, kako pomembni so protesti za doseganje družbenih sprememb in človekove pravice.

2. postaja - Policijska postaja Ljubljana

Na Policijski postaji Ljubljana Center so nam policisti predstavili pomen javnih shodov in vloge policije pri zagotavljanju uresničevanje pravice do izražanja. Policisti so nam pojasnili, da poznamo tako organizirane kot neorganizirane shode in oboji so dovoljeni. Organiziran protest je potrebno prijaviti na policijski postaji, tako policija lažje omogoča in varuje pravice protestnikov. Policisti so nam predstavili postopek prijave shoda, vlogo organizatorja_ke in vodje rediteljev in možne situacije, ki se na shodih zgodijo in na katere se policija med protesti odziva.

3. postaja - Ustavno sodišče RS

Iz policijske postaje smo se odpravili na Ustavno sodišče RS, kjer nas je sprejela ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon. Predstavila je pomen Ustavnega sodišča in pri tem poudarila, da je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Predstavila je, katere so njegove pristojnosti in posebej izpostavila dva postopka: oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in ustavne pritožbe zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Povedala je tudi, da je Ustavno sodišče sestavljeno iz devet sodnikov, ki jih na predlog predsednika_ce republike izvoli državni zbor. Nato se je odprla razprava o prednostih in slabostih omejitve mandata, tako z vidika dolžine trajanja kot ponovljivosti: ustavni sodniki so namreč izvoljeni za devet let in ne morejo biti ponovno izvoljeni.

Ustavna sodnica je nato predstavila nekaj konkretnih primerov iz časa epidemije, ki so bili pomembni za razumevanje svobode izražanja, pravice do protesta, svobode gibanja in pravice do zdravega življenjskega okolja, s pomočjo primerov je pojasnila pomen načela zakonitosti in predstavila test sorazmernosti, kot merilo ustavnosodne presoje v primeru posega v ustavno varovane pravice. Posebej pa je izpostavila primer s področja svobode izražanja in mirnega zbiranja: Ustavno sodišče je v zadevi U-I-50/21-39 izpostavilo, da se pravice do protesta tudi v razmerah epidemije ne sme omejevati bolj, kot je to nujno potrebno ter poudarilo obveznost države, da omogoči varno uresničevanje pravice do mirnega zbiranja, ob hkratnem varovanju pravice do življenja in zdravja ljudi.

Avtorici: mag. Nataša Posel, Anuška Podvršič

Foto: Nataša Posel

***

Projekt se izvaja od 1. 5. 2023 do 30. 4. 2024, sofinanciran pa je iz sredstev sklada ACF.