Pravna mreža je konec julija ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poslala pismo v zvezi z upoštevanjem celotnega regresa pri izračunih otroškega dodatka in znižanju plačila vrtca. V dopisu smo opozorili, da čeprav regres do višine povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji ni obdavčljiv, ga centri za socialno delo upoštevajo pri izračunu dohodkovnega razreda staršev. Ministrstvo smo opozorili, da gre za napačno uporabo zakona, s to prakso pa se krši tudi pravica delavcev do plačanega letnega dopusta, kar je sicer namen regresa.

Po petih mesecih in dveh urgencah smo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejeli odgovor, ki ga objavljamo v celoti tukaj.

Ministrstvo vztraja na razlagi zakona, po kateri regres šteje za obdavčljiv dohodek, ki se upošteva pri izračunavanju otroškega dodatka in znižanju plačila vrtca. Ministrstvo pojasni, da regres za letni dopust sodi po Zakonu o dohodnini med dohodke iz delovnega razmerja, ki se štejejo v davčno osnovo in ni izrecno naštet med dohodki, ki so oproščeni plačila dohodnine. Tako gre kljub posebni olajšavi iz 13. točke 44. člena ZDoh-2 za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ga je treba šteti v dohodek družine. Ministrstvo še zaključi, da so CSD-ji v skladu z veljavno zakonodajo dolžni upoštevati regres pri ugotavljanju materialnega položaja pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev. Pri tem ministrstvo še navede, da so bile nekatere odločitve Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani nasprotujoče in je na Vrhovnem sodišču RS že v teku revizija v zvezi z upoštevanjem neobdavčenega dela regresa.

Ministrstvo je pri tem spregledalo, da se je o tem izjasnilo tudi že Višje in delovno in socialno sodišče, ki je sprejelo saj že dve odločitvi, v katerih je jasno zapisalo, da se regres za letni dopust do višine 100% povprečne mesečne plače v RS ni obdavčljiv dohodek, in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka. Menimo, da je vztrajanje ministrstva na razlagi, ki očitno nasprotje sodnim odločitvam, v nasprotju z načeli pravne države. Tako jasne dikcije Višjega delovnega in socialnega sodišča ministrstvo ne bi smelo spregledati. Ministrstvo bi moralo odločitve sodišč upoštevati in si prizadevati, da CSD-ji spreminjajo svojo prakso ter CSD-je opozoriti na sodno prakso in jih pozvati k upoštevanju te sodne prakse.

Neupoštevanje sodnih odločitev s strani ministrstva in CSD-jev pomeni, da si pravico do višjega otroškega dodatka lahko upravičenci izborijo le z vlaganjem pravnih sredstev na sodišče, za kar pa veliko ljudi nima znanja in sredstev. Pravica do enakega varstva pravic pomeni tudi to, da morajo državni organi upoštevati jasno zakonodajo in da državni organi ne smejo samovoljno odstopiti od sodne prakse. Takšni samovoljni in arbitrarni odstopi od sodne prakse so v nasprotju z načelom pravne in socialne države. Ministrstvo na takšen način podpira izdajanje odločb, ki so v nasprotju z zakonom in sodno prakso ter gredo v očitno škodo imetnikov socialnih pravic.