Anuška Podvršič se je konec leta 2022 znašla med več kot 132.000 ljudmi, ki so po podatkih ministrstva za zdravje ostali brez osebnega zdravnika. Na ZZZS je vložila vlogo, naj ji ga dodeli na podlagi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki določa, da ima zavarovani pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda.

Toda ZZZS je vlogo Podvršič marca lani zavrgel z razlogom, da ne gre za upravno zadevo. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sicer tudi določa, da način uresničevanja pravic do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda uredi zavod, pri čemer uporablja določbe splošnega upravnega postopka.

Po neuspešni pritožbi na ZZZS pa je lani vložila tožbo proti zavodu zaradi domnevnega kršenja pravice do izbire osebnega zdravnika. Za to se je odločila, ker meni, da bi ji zavod moral dodeliti osebnega zdravnika, saj si ga sama ni mogla izbrati.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je zadevo vrnilo zavodu v ponovno upravno odločanje. V sodbi so pojasnili, da zavod ni ravnal po pravilih upravnega postopka s tem, ko ni odločal o vlogi tožnice. "Odločilo je, da se zadeva vrne zavodu, ki mora ponovno odločiti o zadevi, saj v bistvu sploh ni odločal vsebinsko o zadevi, ampak jo je zavrgel, sklicujoč se, da ne gre za upravno stvar," je odločitev sodišča za STA pojasnil odvetnik tožeče stranke Matija Urankar.

Kot izhaja iz sodbe, so z zavoda na obravnavi navedli, da je bila tožnici dana možnost proste izbire zdravnika kot vsem drugim zavarovancem. To pomeni, da lahko zavarovanec izbira med obstoječimi zdravstvenimi zavodi in zdravniki. Menijo, da zavod "ne more ustvariti delovnih mest zdravnikov". Poleg tega so izpostavili, da se lahko osebe brez osebnega zdravnika opredelijo v ambulanti za neopredeljene. Predlagali so, naj sodišče o zadevi obvesti ministrstvo za zdravje in tožbeni zahtevek zavrne.

Z ZZZS so za STA po odločitvi sodišča sporočili, da se bodo zoper sodbo pritožili. "Menimo, da je sodišče v sodbi podalo nejasne navedbe, zakaj naj bi v konkretni zadevi šlo za upravno zadevo," so zapisali. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju res določa, da o pravici do proste izbire zdravnika odloča območna enota zavoda oziroma direkcija, vendar menijo, da bi šlo skladno z zakonom za upravno zadevo le, če bi si zavarovana oseba želela izbrati točno določenega zdravnika, ki je ne bi želel sprejeti neutemeljeno.

Dodali so, da niso pristojni za odločitev o dodelitvi zdravnika zavarovancu brez izkazanih dejstev, da si je konkretnega zdravnika zavarovanec želel izbrati. Poudarili so še, da je za organizacijo javne mreže osebnih zdravnikov, ki bo zavarovanim osebam omogočala dostop do osebnega zdravnika, odgovorno ministrstvo za zdravje.

"Mi trdimo, da je predpogoj za izbor zdravnika, da imaš možnost koga izbrati. To pa je predmet odločanja zavoda," je poudaril odvetnik Matija Urankar. Izpostavil je, da je prosta izbira zdravnika tudi ustavna pravica. Če bo zavod vztrajal, da ni pristojen za zagotovitev osebnega zdravnika zavarovancem, bodo zoper njega vložili novo tožbo, je napovedal.

Sodišče je v sodbi, ki še ni pravnomočna, odločilo, da je tožena stranka, torej ZZZS, dolžna izdati nov upravni akt v 30 dneh od pravnomočnosti. ZZZS je tožeči stranki dolžno povrniti tudi stroške postopka v znesku 645,84 evra v roku 15 dni.

Vir: STA.

Foto: Borut Kranjc, Mladina.