Novela ZRTVS-1B spreminja sestavo in način imenovanja članov organov upravljanja in nadzora javne RTV. Svet RTV, ki nadomešča dosedanja Programski in Nadzorni svet, po novem sestavlja 17 članov, od katerih jih 11 predlagajo oziroma imenujejo različne skupine in organizacije civilne družbe (predstavniki javnosti), 6 pa jih izmed sebe izvolijo zaposleni (predstavniki zaposlenih). Ureditev v noveli ZRTVS-1B tako bistveno odstopa od sestave in načina imenovanja članov prejšnjih organov upravljanja in nadzora javne RTV – Programskega in Nadzornega sveta RTV.[1]

V delu strokovni javnosti je bilo moč zaslediti stališča, da predstavlja nova ureditev načina upravljanja in nadzora javne RTV reinkarnacijo (socialističnega) samoupravljanja in da je kot taka v nasprotju z načelom demokratičnosti iz 1. člena Ustave. V nadaljevanju zato predstavljamo relevantno sodno prakso ESČP in nemškega ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da ureditev sestave in imenovanja novega Sveta RTV sledi najnovejšim demokratičnim standardom na tem področju in tako v največji meri zmanjšuje vpliv politike na javno RTV.

Iz sodne prakse ESČP v zadevi Manole in drugi proti Moldaviji izhaja, da morajo države v okviru varstva pravice do svobode izražanja iz prvega odstavka 10. člena EKČP[2] sprejeti ustrezen zakonodajni okvir, ki zagotavlja neodvisnost javne radiotelevizije in preprečuje možnost političnih vplivov. Pravila o sestavi in imenovanju članov organov upravljanja in nadzora morajo zato zagotavljati, da so člani teh organov imenovani na transparenten način, da njihova sestava odseva pluralnost demokratične družbe in da njihovi člani kolektivno zastopajo interese družbe kot celote. Iz analize posebnega odposlanca Sveta Evrope Karola Jakubowicza, na katero se v zadevi Manole in drugi proti Moldaviji sklicuje ESČP, izhaja, da sta v Evropi splošno sprejeta dva modela sestave in imenovanja članov organov upravljanja in nadzora, ki izpolnjujeta zgoraj navedene zahteve, in sicer:

• model, v katerem so člani teh organov predstavniki javnosti, ki jih imenujejo oziroma predlagajo v imenovanje zakonsko določene skupine in organizacije civilne družbe (npr. okoljevarstvene organizacije, umetniška združenja, univerze, novinarske organizacije in športne zveze), in
• model, v katerem so člani teh organov predstavniki, ki jih imenujejo parlament samostojno ali skupaj z drugimi državnimi institucijami (npr. tretjino predstavnikov imenujejo parlament, vlada in predsednik države).[3]

Ob tem Karol Jakubowicz v svoji analizi opozarja, da je v socialno-političnih okoliščinah tranzicijskih držav, v katerih se demokratične institucije in demokratična politična kultura še razvijajo, nevarnost političnega ali drugega vmešavanja v delovanje javne radiotelevizije v okviru drugega modela večja. Zato se tem državam priporoča uzakonitev prvega modela.

Skladnost ureditve sestave in imenovanja članov organov upravljanja in nadzora javne televizije ZDF s prvim odstavkom 5. člena Temeljnega zakona[4] je v zadevi št. 1 BvF 1/11 presojalo tudi nemško ustavno sodišče. Podobno kot ESČP je tudi nemško ustavno sodišče poudarilo pomen ureditve sestave in imenovanja članov organov upravljanja in nadzora za zagotavljanje neodvisnost javne (radio)televizije in pojasnilo, da mora zakonski okvir sestavo in imenovanje članov organov upravljanja in nadzora urediti tako, da ta odraža najširši spekter družbenih in političnih pogledov. Iz stališč nemškega ustavnega sodišča izhaja, da mora institucionalni okvir organov upravljanja in nadzora zato zagotoviti:

• da število članov, ki so del državne oblasti ali so z njo povezani (npr. državni funkcionarji, vodilni javni uslužbenci in predstavniki političnih strank), ne presega ene tretjine vseh članov in
• da so člani, ki predstavljajo različne skupine in organizacije civilne družbe, imenovani na način, ki zagotavlja njihovo neodvisnost od državne oblasti (npr. jih ne imenuje parlament ali vlada).

Ob tem je nemško ustavno sodišče poudarilo še, da ima zakonodajalec pri določitvi skupin in organizacij civilne družbe, ki imenujejo oziroma predlagajo v imenovanje člane organov upravljanja in nadzora, vse dokler sledi zagotavljanju pluralnosti sestave teh organov polje proste presoje, ne sme pa ravnati arbitrarno.

Glede na navedeno v Pravni mreži za varstvo demokracije ocenjujemo, da predstavlja ureditev sestave in imenovanja članov Sveta RTV v noveli ZRTVS-1B korak naprej k zagotavljanju pluralnosti in neodvisnosti delovanja javne RTV.

***

[1] Skladno s prej veljavnim ZRTVS-1 je Programski svet RTV sestavljalo 29 članov, od katerih je Državni zbor imenoval 21 članov (5 predstavnikov političnih strank in 16 predstavnikov gledalcev in poslušalcev), Nadzorni svet RTV pa je sestavljalo 11 članov, od katerih je Državni zbor imenoval 5, Vlada pa 4 člane.

[2] Prvi odstavek 10. člena EKČP določa: »Vsakdo ima pravico do svobode izražanja. Ta pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje. Ta člen ne preprečuje državam, da zahtevajo dovoljenje za delo radijskih, televizijskih in kinematografskih podjetij.«

[3] Državne institucije morajo pri izbiri članov organov upravljanja in nadzora poskrbeti, da bodo ti zastopali interese družbe kot celote in ne interesov političnih strank oziroma državnih institucij, ki so jih v te organe imenovale.

[4] Prvi odstavek 5. člena Temeljnega zakona določa: »Vsakdo ima pravico svobodno izražati in razširjati svoje mnenje v govoru, besedilu in sliki ter neovirano dostopati do informacij iz splošno dostopnih virov. Zagotovljeni sta svoboda tiska in svoboda poročanja preko radia in filma. V Zvezni republiki Nemčiji ni cenzure.«