Ustavnopravna sprehajalnica "Od izražanja do protesta" v Ljubljani

Na ustavnopravni sprehajalnici z naslovom "Od izražanja do protesta" nas je pot vodila od RTV Slovenije kot enega virov informacij, na osnovi katerih oblikujemo naša stališča, do Policijske postaje Ljubljana Center, Ustavnega sodišča in Trga republike, ki velja za eno najpogostejših lokacij protestov v Ljubljani.

1. postaja - Radiotelevizija Slovenija

Uvodoma je Anuška Podvršič predstavila projekt Pravne sprehajalnice, nato je predstavila še nekaj osnovnih pravnih pojmov. Povedala je, da se bo pravna sprehajalnica, ki bo imela poudarek na svobodi izražanja, pričela na RTV Slovenija, ki predstavlja zelo pomemben slovenski javni medij. Ravno neodvisni mediji so temelj za zagotavljanje svobode izražanja. Mediji nadzorujejo oblast in izražajo mnenje do oblasti, ljudje tako dobijo informacije na podlagi katerih si lahko oblikujejo lastno mnenje, ki ga nato lahko svobodno izražajo. Če ni neodvisnih novinarjev in novic, si ljudje ne morejo oblikovati lastnega mnenja in njihova pravica do svobode izražanja ostane prazna.

Nataša Posel je nato predstavila pomen protestov pri zagotavljanju človekovih pravic in pojasnila, da je pravica do protesta zaščitena v Ustavi RS skozi svobodo izražanja in pravico do javnega zbiranja. Izpostavila je, da država ne sme le dovoliti protestov, temveč jih mora tudi aktivno omogočiti. Pogledali smo fotografije različnih protestov, kot so protesti izbrisanih v Ljubljani, protest za ženske pravice, protest za državljanske pravice temnopoltih na katerih je bil govorec Martin Luther King, ter fotografijo nedavnega protesta na katerem se je zahtevalo premirje v Gazi. Ob tem smo razpravljali o pomenu pravice do protesta, kako pomembni so protesti za dosego družbenih sprememb in za človekove pravice.

Na RTV Slovenija nas je po stavbi in studijih peljala dolgoletna novinarka, nekdanja varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev in podpredsednica sveta delavcev RTV Ilinka Todorovski. Ogledali smo si nekaj pomembnejših in zanimivejših delovnih prizorišč televizije. Ilinka Todorovska nam je ob tem pojasnila številne naloge javne televizije in izpostavila, da je informativni program le eden izmed številnih nalog. Ravno tako je pojasnila, da se nekatere naloge RTV izvajajo na različnih lokacijah in na terenu.

Po ogledu stavbe RTV smo imeli pogovor z Manico Janežič Ambrožič, dolgoletno zunanjepolitično novinarko TV Slovenija, voditeljico osrednjih dnevnoinformativnih oddaj ter v obdobju 2018 in 2021 odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija. Iz lastnih novinarskih, voditeljskih in uredniških izkušenj nam je predstavila vlogo novinarjev in javne RTV kot četrte veje oblasti s tako imenovano watchdog nalogo, nalogo psa čuvaja nad delom oblasti. Predstavila je tudi pritiske nad delom novinarjev, kot so SLAPP tožbe (strateške tožbe zoper sodelovanje javnosti - ang. strategic lawsuit against public participation), katerih število se v Sloveniji povečuje. Pogovarjali smo se tudi o tem, kako novinarji zagotovijo objektivnosti v poročanju.

2. postaja - Policijska postaja Ljubljana

Sprehajalnico smo nato nadaljevali na Policijski postaji Ljubljana Center, kjer sta nam pomočnika načelnice Policijske postaje Ljubljana Center Daniel Vedernjak in Iztok Videmšek ter policijska inšpektorja iz Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Ljubljana Boštjan Skrbinšek Javornik in Klemen Izda predstavili pomen javnih shodov in vloge policije pri zagotavljanju uresničevanje pravice do izražanja. Policisti so nam pojasnili, da poznamo tako organizirane kot neorganizirane shode in oboji so dovoljeni. Organiziran protest je potrebno prijaviti na policijski postaji, tako policija lažje omogoča in varuje pravice protestnikov. Policisti so nam predstavili postopek prijave shoda, vlogo organizatorja_ke in vodje rediteljev in možne situacije, ki se na shodih zgodijo in na katere se policija tekom protestov odziva.

Po obisku Policijske postaje smo imeli krajšo pavzo za malico. Nato smo v bližini Cankarjeve ceste nadaljevali s pogovori o protestu. Dijakom smo predstavili resničen primer, ko je skupina deklet izpulila zgornje dele zastavic, ki so jih organizatorji Pohoda za življenje postavili v spomin nerojenim otrokom. Debatirali smo o tem ali je bilo njihovo dejanje dopustno z vidika svobode izražanja.

3. postaja - Ustavno sodišče RS

Nato smo se odpravili na Ustavno sodišči RS, kjer nas je sprejela ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon. Najprej nam je uslužbenka sodišča z zgodovinskega in arhitekturnega zornega kota predstavila veličastno Plečnikovo palačo, v kateri je sedež Ustavnega sodišča. Nato nam je ustavna sodnica dr. Kogovšek Šalamon predstavila pomen ustavnega sodišča, njegove naloge in način imenovanja ustavnih sodnikov. Predstavila je dva pravna primera, ki sta bila izredna pomembna za razumevanje pravice do svobode izražanja v Sloveniji:

Prvi primer se je pričel leta 2005, ko je v parlamentu je potekala razprava o zakonu o istospolnih partnerskih skupnostih. Takratni poslanec Srečko Prijatelj je v Državnem zboru zelo žaljivo govoril o istospolnih partnerjih. Tedanji novinar Mladine je o tem napisal članek, ki je bil satiričen in zelo kritičen do poslančevega nastopa. Med drugim je novinar zapisal, da je Srečko Prijatelj cerebralni bankrotiranec. Poslanec je Mladino tožil za odškodnino, zaradi posega v njegovo dostojanstvo. Slovensko ustavno sodišče je leta 2009 potrdilo odločitve nižjih sodišč in presodilo, da je morda šlo za »upravičeno kritiko poslančevega nastopa« vendar ta žaljiv nastop ne opravičuje žaljivega vrednotenja poslanca Prijatelja. Zadevo je na koncu obravnavalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice se s tem ni strinjalo in je presodilo, da Mladina ni kršila človekovega dostojanstva nekdanjega poslanca. Država Slovenija je morala Mladini povrniti sodne stroške in že izplačano odškodnino (Mladina D.D. Ljubljana v. Slovenija, pritožba št. 20981/10).

Drugi primer, ki ga je predstavila ustavna sodnica, pa je povezan s pravico do protesta v času COVID ukrepov. Ustavno sodišče je namreč v zadevi U-I-50/21-39 izpostavilo, da se pravice do protesta tudi v razmerah epidemije ne sme omejevati bolj, kot je to nujno potrebno. Ustavno sodišče je poudarilo obveznost države, da omogoči varno uresničevanje pravice do mirnega zbiranja, ob hkratnem varovanju pravice do življenja in zdravja ljudi.

4. postaja - Trg republike

Sprehajalnico smo nato zaključili na Trgu republike, kjer je odvetnica Jasna Zakonjšek razložila, da je svoboda izražanja pogosto v koliziji s pravico do časti in dobrega imena in s pravico do zasebnosti in da je pri odločanju o tem, kateri pravici je treba v konkretnem primeru dati prednost, vedno opraviti tehtanje, in sicer v skladu z merili, ki jih je določilo ESČP. Debatirali smo o tem, kdaj se lahko posameznike snema in ali se lahko te posnetke javno objavi ali uporabi kot dokaz v sodnem postopku. Opozorila je tudi, da lahko protipraven poseg v pravico do zasebnosti ali poseg v pravico do časti in dobrega imena pomeni ne le civilne odgovornosti, ampak lahko predstavlja tudi storitev kaznivega dejanja (npr. kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, kaznivo dejanje razžalitve, …).

Avtorice: Anuška Podvršič, mag. Nataša Posel, Jasna Zakonjšek

Foto: Matjaž Rušt

***

Projekt se izvaja od 1. 5. 2023 do 30. 4. 2024, sofinanciran pa je iz sredstev sklada ACF.