Kazenskopravna sprehajalnica "Od umora do zapora" v Mariboru

Sprehajalnico na temo kazenskega prava v Mariboru smo izvedli na Okrožnem sodišču v Mariboru ter na Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor in Policijski postaji Maribor I.

1. ostaja – Uvod

Uvodoma smo dijake in dijakinje pozdravili in predstavili projekt Pravne sprehajalnice. Nato smo predstavili nekaj osnovnih pravnih pojmov, kot so tri veje oblasti, pravna pravila ter hierarhijo pravnih aktov. Pomen hierarhije oziroma načelo, da je pomembnejša družbena vsebina urejena v višje postavljenem aktu, smo predstavili na konkretnih primerih. Nadalje smo pojasnili razliko med zasebnim in javnim pravom. Na koncu smo še razložili, da bomo na sprehajlnici spoznali osnove kazenskega prava in pojasnili, kako bo potekala pot.

2. postaja – Policijska postaja

Na policijski postaji so nam razložili razliko med prekrški in kaznivi dejanji. Pri tem so pojasnili, da so prekrški blažje, kazniva dejanja pa težje kršitve pravnega reda. Vsa kazniva dejanja so zapisana v Kazenskem zakoniku, prekrške pa vsebuje večje število zakonov (Zakon o pravilih cestnega prometa, Zakon o varstvu javnega reda in miru itd). Nadalje smo se seznanili z vlogo policije v predkazenskem postopku, kjer so nam razložili pravice in dolžnosti policije pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.

3. postaja – Sodišče

Na mariborskem Okrožnem sodišču so za dijake in dijakinje pripravili igrano obravnavo. Obtožni akt je predstavila okrajna državna tožilka Nina Židanik, zagovornica obtožene je bila odvetnica dr. Urška Kežmah, obravnavo pa je vodil okrožni sodnik dr. Boštjan Polegek.

Uvodoma je sodnik razložil ureditev slovenskih sodišč, njihovo hierarhijo in na kratko predstavi potek kazenskega postopka. Nato je sodnik povabil dva dijaka_inje, da se mu kot člana_ice senata pridružita pri sojenju. Dijaki_nje so poslušali predstavitev obtožnice in zagovor obtoženke, spremljali so izvajanje dokazov (zaslišanje prič). Po izvedbi dokazov so dijaki poslušali še ustno razglasitev sodbe.

Obtožnico, ki jo je predstavila tožilka je obtoženko bremenila, da je iz obešalnika v trgovini vzela črni pulover in ga skrila v torbo. Ko jo je pri tem zalotila prodajalka in jo pozvala naj ukradeno stvar vrne je vzela še jakno in želela zapustiti trgovino. Obtoženka stvari ni želela vrniti in je prodajalko zmerjala. Do obtoženke je pristopil še varnostnik in jo pozval naj se umiri, nato ji je še ukazal, naj se ustavi in pokaže torbo. Obdolženka tega ni želela narediti, zato jo ji je varnostnik sledil in jo prijel za torbo. Obdolženka je zato, da bi lahko ukradene stvari obdržala, varnostnika s pestmi udarjala po obrazu in obeh rokah ter ga opraskala. Nato je z ukradenimi stvarmi zbežala. Varnostnika je pri tem tako telesno poškodovala, da je bil začasno in znatno oslabljen pomemben del njegovega telesa in je bil začasno nezmožen za vsakršno delo. Obdolženka naj bi ga s pestmi udarjala po obrazu in obeh rokah ter ga opraskala po roku. Varnostnik je utrpel ureznino roženice desnega očesa, oteklino v predelu desne obrvi ter odrgnino in hematom na spodnji polovici desne podlahti. S tem naj bi obdolženka storila dve kaznivi dejanji: kaznivo dejanje roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena KZ-1 in kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1.

Obtoženka je v svojem zagovoru navajala, da se obravnavanega dogodka ne spomni, saj je imela v tistem času težave z alkoholom. Povedala je tudi, da se zdravi in si je uredila življenje.

Priči, to sta prodajalka v trgovini in varnostnik, sta potrdila, da je obdolženka storila očitani kaznivi dejanji. Oba sta obtoženko na glavni obravnavi prepoznala kot storilko. Varnostnik pa jo je prepoznal tudi v okviru predkazenskega postopka, ko so mu policisti pokazali album s fotografijami možnih storilk

Na glavni obravnavi je prodajalka opisala, kako je videla obtoženko, da je vzela pulover in jakno ter z njima odšla mimo blagajne, ne da bi za njiju plačala, ob njenem pozivu k vrnitvi stvari pa jo je zmerjala z žaljivkami, nakar je k njima pristopil varnostnik. Varnostnik je pojasnil, da je obtoženka takrat začela zmerjati tudi njega, njegovega poziva, naj mu pokaže vsebino torbe, ni upoštevala, ko pa sta prišla iz trgovine in ji je hotel iz torbe vzeti ukradene stvari, pa ga je začela udarjati po obeh rokah in po glavi. Obtoženki je uspelo zbežati, njega pa so z rešilcem odpeljali v bolnišnico, saj je utrpel modrice po obeh rokah in obrazu, kot tudi poškodbo očesa, zaradi česar na njega še danes ne vidi tako dobro kot prej. Obe priči sta pojasnili, da obtoženka ni delovala vinjeno ali da bi bila pod vplivom prepovedanih drog.

Senat je obtoženko spoznal krivo očitanih kaznivih dejanj in ji izrekel zaporno kazen. Pri tem je senat upošteval olajševalno okoliščino, da se sedaj zdravi zaradi alkoholizma in prepovedanih drog in oteževalno okoliščino, da gre za specialno povratnico, saj je bila že večkrat kaznovana zaradi premoženjskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj z elementi nasilja.

4. postaja – Zapor

V okviru sprehajalnice smo obiskali tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor, kjer so nam strokovni sodelavci in sodelavke zavoda predstavili delovanje zapora, programe, ki v njem potekajo, ter poklice, ki delujejo v zaporu.

Avtorice: Anuška Podvršič, dr. Barbara Rajgelj, Nataša Posel

Foto: Gregor Salobir

***

Projekt se izvaja od 1. 5. 2023 do 30. 4. 2024, sofinanciran pa je iz sredstev sklada ACF.