Javna RTV Slovenija

To spletno mesto je namenenjo beleženju in analizi kršitev institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter neodvisnosti njenih urednic_kov in novinark_jev. Glavnina kršitev je bila zbrana v okviru priprave intervencije, ki je bila 27.3.2023 ob strokovni podpori Pravne mreže za varstvo demokracije vložena na ustavno sodišče v zadevi presoje ustavnosti ZRTVS-1B (U-I-479/22) kot Amicus Curiae s strani štirih nevladnih organizacij (Društvo novinarjev Slovenije, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Mirovni inštitut in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja - PIC). Ker smo po objavi dokumenta prejeli kar nekaj opozoril na dodatne kršitve, ki niso zajete v Amicus Curiae, od objave dokumenta pa nastajajo tudi številne nove kršitve, se bomo njihov seznam dopolnjevali. Viri, iz katerih črpa ta dokument, so zlasti primarni pravni viri (sodbe in sklepi sodišč, vloge strank v postopkih), medijski zapisi, sporočila za javnost in izjave udeleženih.

Analiza izkazuje, da je v slabih dveh desetletjih t. i. Grimsov zakon iz leta 2005 (v nad. ZRTVS-1) postopoma pripeljal do popolnega razkroja institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter uredniške in novinarske neodvisnosti. Težnje po političnem vplivu na RTV Slovenija so bile prisotne ves čas po osamosvojitvi, vendar se je po nastopu vlade desnosredinske koalicije SDS, NSi, SMC in DESUS (v nad. 14. vlada RS) politična podreditev, katere možnost je v celoti in brez mehanizmov za zaščito javnega interesa omogočil ZRTVS-1, realizirala brez kakršnegakoli samoomejevanja nosilcev oblasti.

Kršitve, ki posegajo v temeljno človekoeovo pravico do obveščenosti, in so posledica politične podreditve, ki jo omogoča ZRTVS-1, so razdeljene na dve skupini: i) posegi v institucionalno avtonomijo RTV Slovenija ter ii) posegi v uredniško in novinarsko neodvisnost.

1. IZVOTLITEV INSTITUCIONALNE AVTONOMIJE RTV SLOVENIJA

Iz zgoraj predstavljene javne razprave ob sprejemanju ZRTVS-1 je jasno razvidno, da je strokovna javnost opozarjala na možne posledice uveljavitve zakona na institucionalno avtonomijo javne RTV Slovenija. Ta skrb se je delno uresničevala v vseh sestavah organov vodenja in nadzora vse od sprejema zakon, toda od leta 2020, ko je bila 13. 3. 2020 imenovana 14. vlada RS, je politični vpliv in nadzor v celoti izvotlil institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost javne RTV Slovenija. Po marcu 2020 so bili s strani vlade dvakrat nezakonito zamenjani člani nadzornega sveta, v programski svet so bili v državnem zboru imenovani izključno člani koalicijskih strank ali z njimi povezane osebe, postavljen je bil nov generalni direktor javnega zavoda, za katerega je sodišče pravnomočno ugotovilo, da ni izpolnjeval pogojev za zasedbo funkcije, razrešena je bila direktorica televizije in postavljen nov direktor televizije, ki je bil pred imenovanjem na direktorski položaj pod 14. vlado RS vodja vladnega urada za komuniciranje (v nad. UKOM), odstavljeni in zamenjani so bili uredniki, pod pritiski vodstva so javni zavod zapustili številni uredniki in novinarji, njihova mesta pa so bila zasedena z osebami, lojalnimi vladi, dolgoletni zaposleni v poslanski skupini stranke SDS in v letih 2020-22 svetovalec v kabinetu predsednika 14. vlade RS je postal vodja pravne službe. Omejitve medijske svobode so pod 14. vlado RS postale akutne.

1.1. Politično odvisna sestava članov organov upravljanja in nadzora

Omejitve medijske svobode, ki vplivajo tako na aktivni kot pasivni vidik pravice do svobode izražanja, je omogočila zakonska ureditev, ki je večinski vpliv na imenovanja temeljnih organov upravljanja in nadzora, to je na sestavo programskega in nadzornega sveta, podelila državnemu zboru in vladi. Takšna ureditev je pripeljala do situacije, ko v organih upravljanja RTV Slovenija prevladujejo osebe, ki jih je imenovala koalicija v času 14. vlade RS in so povezane s takrat največjo vladno stranko SDS. Nekaj članov je povezanih z drugimi strankami takratne vladne koalicije, medtem ko niti opozicija niti civilna družba, ki ni v ideološkem ali interesnem krogu političnih strank takratne koalicije, skoraj nimata svojih predstavnikov. Tako kot je ESČP ugotovil v zadevi Manole in drugi proti Moldaviji in kot je ugotovilo nemško ustavno sodišče tudi v Sloveniji ni zagotovljene ustrezne ravni pluralnosti in neodvisnosti javnega medija. Zakon ni sposoben preprečiti političnega vmešavanje oblasti v odločanje organov vodenja in je tako v neskladju z dokumenti Sveta Evrope, na katere se sklicuje ESČP pri svoji odločitvi.

Znotraj kroga oseb, za katere na podlagi njihovega preteklega delovanja ali dela v organih upravljanja RTVS lahko rečemo, da so lojalne prejšnji, to je 14. vladi RS, se izrisujejo trije »prijateljski krogi«. Prvi krog je povezan s Fakulteto za uporabne družbene študije (v nad. FUDŠ), v katerega sodijo dekan fakultete dr. Borut Rončević, prodekan dr. Matevž Tomšič, prodekanja dr. Tamara Besednjak Valič in tajnica fakultete Klara Remec.

Slika: Posnetek zaslona, spletna stran FUDŠ, predstavitev vodstva, marec 2023, obiskano 22. 3. 2023.

Drugi krog je povezan z Rimskokatoliško cerkvijo in katoliškimi izobraženci (npr. dr. Janez Juhant kot predstavnik verskih skupnosti, dr. Ivan Štuhec, Jurij Pavel Emeršič, dr. Leon Oblak, dr. Peter Gregorčič, dr. Maja Lapornik). V tretji krog sodijo člani, ki so močno povezani s koalicijskimi strankami, ki so bile na oblasti v času njihovega imenovanja - so njihovi člani, kandidati teh političnih strank na volitvah ali bivši poslanci (poleg tistih, ki so imenovani na predlog strank, npr. še Alenka Gotar - SDS, Jožef Jerovšek - SDS, Slavko Kmetič - SDS, Rok Hodej - SMC, Alojz Bogataj - NSi, Andrej Prebil - Desus, Alenka Sivka - Gibanje Svoboda). V nadaljevanju je podana podrobnejša analiza povezanosti članov programskega in nadzornega sveta od vladajoče politike, ki jih je imenovala.

a)

Sestava programskega sveta

V programski svet je na predlog političnih strank v državnem zboru imenovanih 5 članov. Trenutno so to bivši poslanec stranke SDS Jožef Jerovšek (SDS), bivši predstavnik za odnose z javnostmi poslanske skupine DeSUS Dejan Cesar (DeSUS), bivša svetovalka za odnose z javnostmi stranke SMC Anuša Gaši (SMC), dolgoletna osebna asistentka evropskega poslanca Lojzeta Peterleta dr. Maja Lapornik (NSi) in Vane Gošnik (SNS), ki so bili imenovani v času 14. vlade RS 27. 12. 2021. Kljub določbi, da se pri imenovanju »mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru« (šesta alineja šestega odstavka 17. člena ZRTVS-1), to pri zadnjem imenovanju ni bilo upoštevano. Mandatno-volilna komisija državnega zbora (MVK) je iz seznama predlaganih kandidatov za pet članov izbrala zgolj kandidate, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC ter njihovi podpornici poslanski skupini DeSUS in SNS. Med imenovanimi člani ni nikogar, ki so ga predlagale levosredinske opozicijske stranke (SD, LMŠ, SAB in Levica), ki so skupaj s poslansko skupino nepovezanih poslancev (ustanovljena: 30. 3. 2021, sestava: Janja Sluga, Igor Zorčič, Jurij Lep in mag. Branislav Rajić) imeli 43 poslancev. Pred imenovanjem je 16. 12. 2021 Zakonodajno-pravna služba DZ (v nad. ZPS) na zaprosilo takratnega predsednika DZ Igorja Zorčiča pripravila mnenje, v katerem je ugotovila: »Glede na cilje in naloge RTV Slovenija, določene z zakonom, udeležba političnih strank pri oblikovanju organov RTV Slovenija, ne da bi bila pri tem upoštevana razmerja njihove zastopanosti v državnem zboru, ne bi bila v skladu z namenom, ki izhaja iz vseh navedenih določb ZRTVS-1.« Po prejemu mnenja ZPS se je obravnava nadaljevala, predlog MVK pa je bil potrjen kljub mnenju ZPS.

Analiza sestave programskega sveta kaže, da so tudi tisti člani, ki so v državnem zboru imenovani na predlog gledalcev in poslušalcev (16 članov) in naj bi predstavljali interese široke civilne družbe, tesno povezani s političnimi strankami in njihovim parlamentarnim ali zunajparlamentarnim delovanjem. Podobno kot v primeru Manole in drugi proti Moldaviji tudi v tem primeru niso zagotovljene varovalke, ki bi preprečile, da bi bile v članstvo imenovane osebe, lojalne oblastem. V času 14. vlade RS je bilo imenovanih vseh 16 članov, od katerih jih je zdaj v programskem svetu še 14, saj sta dva odstopila in bila nadomeščena v času nove, 15. vlade RS. Pri tem posebej poudarjamo, da so v spodnji analizi navedena politična, idejna in nazorska prepričanja ter afiliacije posameznikov absolutno legitimne, njihove civilnodružbene in politične aktivnosti pa so izraz njihovega aktivnega državljanstva, ki je za demokratično družbo nujno. Spodnja analiza je namenjena zgolj prikazu enoplastne, idejno homogene in politično pristrane sestave organov javne RTV, ki zaradi ureditve ZRTVS-1 tvori zaprte kroge politično imenovanih predstavnikov in ni niti približek reprezentacije javnosti oz. gledalcev in poslušalcev javne RTV.

Trenutno so člani in članice programskega sveta:

Alenka Gotar - kandidatka za poslanko SDS na državnozborskih volitvah 2018, od 2021 svetovalka v kabinetu ministra za kulturo Vaska Simonitija (SDS); imenovana 28. 4. 2020 na predlog društva Rusalka,
Slavko Kmetič - dolgoletni član stranke SDS; imenovan 28. 4. 2020 na predlog Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), katerega predsednik je član in bivši poslanec stranke NSi Lojze Peterle, podpredsednika pa sta bivša poslanka stranke SDS Mojca Škrinjar in nekdanji vidni politik Demosa in podpredsednik poslanskega kluba Franci Feltrin, glavnina članov 17-članskega predsedstva združenja je visokih funkcionarjev in članov stranke SDS (Janez Janša, Franc Breznik, Aleš Hojs, Alenka Jeraj, Slavko Kmetič, dr. Božo Predalič, Mojca Škrinjar, Peter Verbič, Tomaž Svete, Igor Bavčar, Franci Feltrin, Srečko Javornik, Uroš Novak, Simona Pavlič, dr. Dimitrij Rupel, Jože Sever, Stane Zorko),
Alojz Bogataj - že tretjič imenovan v programski svet 28. 4. 2020 na predlog Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar Poljane, pri čemer iz medijev izhaja, da »… gre dejansko za društvo, ki ga sestavljajo v veliki meri člani Nove Slovenije.«; prvič je bil imenovan v programski svet leta 2012 v času 10. vlade RS (druga vlada Janeza Janše); pred tem je leta 2011 kandidiral na parlamentarnih volitvah na listi stranke DeSUS, leta 2018 pa na listi stranke NSi,
dr. Ivan Štuhec - rimskokatoliški duhovnik, teolog in filozof morale, ki je poleg dr. Janeza Juhanta in Geze Fila, ki sta bila imenovana na predlog verskih skupnosti, v programskem svetu tretji predstavnik verskih skupnosti, imenovan 28. 4. 2020 na predlog Zbora za republiko,
Andrej Prebil - član DeSUS, svetovalec predsednice DeSUS Aleksandre Pivec in ministrice v 14. vladi RS; imenovan 28. 4. 2020 na predlog Inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije,
Rok Hodej - bivši svetovalec za odnose z javnostmi v Kabinetu predsednika vlade 12. vlade RS pod vodstvom stranke SMC in njenega predsednika dr. Mira Cerarja; imenovan 28. 4. 2020 na predlog poslušalca in gledalca Nejca Šporina, bivšega predsednika podmladka SMC,
dr. Leon Oblak - profesor na Biotehniški fakulteti UL, katoliški izobraženec, podpornik kandidatke NSi Ljudmile Novak na volitvah v Evropski parlament, na dogodku stranke NSi Zbor za vrednote skupaj z drugimi sodelujočimi pozival h glasovanju za stranke, ki temeljijo na krščanskih vrednotah; imenovan 14. 7. 2020 na predlog Iztoka Šavlija in ostalih gledalcev in poslušalcev,

dr. Peter Gregorčič - predsednik programskega sveta, profesor na Fakulteti za strojništvo UL, v zadnjih letih komentator na televiziji stranke SDS Nova24TV ter na Planetu TV,[1] leta 2012 je bil kot oče otrok, ki so obiskovali Osnovno šolo Alojzija Šuštarja, del skupine staršev, ki je na Ustavno sodišče RS podala pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI); v programski svet je bil imenovan 27. 12. 2021 na predlog društva FOKUS 2031, katerega ustanovitelj je nekdanji poslanec in eden od najpomembnejših članov NSi Lojze Peterle, od leta 2022 pa je zastopnik društva predsednik stranke SLS Marko Balažic,
dr. Matevž Tomšič - profesor in prodekan na FUDŠ za mednarodno dejavnost in komentator televizije stranke SDS Nova24TV; imenovan 27. 12. 2021 na predlog Zbora za republiko in Inštituta za analize in dialog,
Jurij Pavel Emeršič - teolog in zgodovinar, učitelj zgodovine na katoliški gimnaziji Želimlje; imenovan 27. 12. 2021 na predlog društva Nova Slovenska zaveza, katerega predsednik je dr. Matija Ogrin, podpredsednika pa sta Janko Maček in dr. Helena Jaklitsch, ministrica brez listnice v 14. vladi RS, pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Klara Remec - glavna tajnica FUDŠ, katere dekan je prof. dr. Borut Rončević, ki je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta RTVS, imenovana 27. 12. 2021 na predlog FUDŠ,
Ivan Kramberger ml., policist in prostovoljec, diplomant Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze, član fakultetnega in univerzitetnega senata, leta 2008 je na parlamentarnih volitvah javno podprl stranko LIPA, ki je nastala po delitvi v stranki SNS, kandidata stranke in takratnega vodjo poslanske skupine, danes pa poslanca stranke SDS Dejana Kaloha, je podprl na način, da mu je za namene predvolilne kampanje omogočil rabo avtomobila, ki ga je sestavil in uporabljal njegov oče, Ivan Kramberger st.; imenovan 27. 12. 2021 na predlog društva Filter iz Celja,
Žiga Kušar - vodja službe za informatiko na Inštitutu za patologijo MF UL, prvič imenovan v programski svet leta 2012 v času 10. vlade RS, v programski svet RTV imenovan zaradi podpore stranke Državljanska lista, ki je bila članica koalicijske vlade; na parlamentarnih volitvah leta 2011 je kandidiral na listi stranke Državljanska lista Gregorja Viranta, nazadnje imenovan 27. 12. 2021 na predlog gledalcev in poslušalcev Judite Krek in Saše Čamernika; avtor rasističnega prispevka o temnopoltih migrantih v Ukrajini na seji programskega sveta februarja 2022: »Dvakrat pa so bili prikazani tudi mlajši moški temne polti. Sprašujem se, zakaj teh temnopoltih mož novinar ni vprašal, kako so se izognili obvezni mobilizaciji moških med 18. in 60. let v Ukrajini in se pač pridružili ukrajinskim beguncem. Verjetno je obvezna mobilizacija za moške ne glede na barvo polti, verjetno je potrebno le državljanstvo ali pa tudi to ne. V kolikor so novinarji želeli povedati, da temnopolti migranti grobo zlorabljajo ukrajinske begunce za svojo pot v zahodno Evropo pa bi pričakoval vsaj tako razlago tega omenjenega posnetka. Prepričan sem, da v tem primeru ne gre za rasno kvoto, kot jo v zadnjem času vidimo v igranih tujih produkcijah;«

Jelka Stergel - dolgoletna članica programskega sveta, leta 2011 kandidatka na državnozborskih volitvah na listi politične stranke Državljanska lista Gregorja Viranta; v mandatu programskega sveta 2013-2017 je bila za članico imenovana na predlog politične stranke Državljanska lista; v trenutno članstvo imenovana 27. 12. 2021 na predlog Društva avdiovizualnih producentov Slovenije,
Alenka Sivka - novinarka revije Jana, Obrazi, Lady in Naša žena, kandidatka Gibanja Svoboda na parlamentarnih volitvah aprila 2022; da je bila tudi pod 15. vlado RS za članico programskega sveta imenovana oseba, ki je tesno povezana z najmočnejšo vladno stranko, kaže, da struktura upravljanja po ZRTVS-1 vsakokratni oblasti daje priložnost za politično povezana imenovanja ter da to možnost vsakokratne oblasti bolj ali manj dosledno uporabijo; imenovana 14. 7. 2022 na predlog gledalke in poslušalke Simone Nine Behek,
Brane Piano, imenovan 14. 7. 2022 na predlog Sindikata novinarjev Slovenije.

Izrazito politično podrejeno, motivirano in homogeno sestavo programskega sveta ter politični vpliv na novinarsko neodvisnost nazorno ponazarjajo izjave člana programskega sveta in člana SDS Slavka Kmetiča, ki pripoznava tudi obstoj kroga, ki odločitve sprejema po vnaprejšnjem dogovoru, in ne na podlagi predstavljenih argumentov v javni razpravi in v transparentnem postopku na sejah programskega sveta:

»Red bomo naredili. Mi imamo zdaj čvrsti programski svet. Imamo 21 svetnikov, ki smo kot en mož, mi se prej ene stvari zmenimo. Ne glede na to, kar oni napišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.« (Slavko Kmetič, 27. 3. 2022, Nova24TV)

Na javni tribuni je pojasnil tudi, da nekatere novinarje prestavljajo na slabša delovna mesta (Elen Batista Štader, ki je bila odstavljena kot voditeljica TV Dnevnika, po novem pa je »navadna novinarka na koprski televiziji«), nadomeščajo pa jih z novimi zaposlenimi, ki so »ta pravi«, torej politično primernejši od odstavljenih:

»Najbolj odgovorno in težko delo ima v tem trenutku gospa Jadranka Rebernik. Ona hoče pošteno in profesionalno peljati to zgodbo, tudi ima določene uspehe tam, kjer lahko ona prestavi, odstavi, konkretno Elen Batista Štader, ki je kričala zvečer ob sedmih. Ona je zdaj navadna novinarka na koprski televiziji, tako da ene stvari, ki mogoče niso vidne, se v bistvu že dogajajo. Pa tudi par ljudi, predvsem mladih pripravljamo. Imeli smo razpise za 20 novih novinarjev, deset smo jih že dobili, od tega so štirje, pet kar ta pravi, ki bodo že jutri dali ven zgodbo.« (Slavko Kmetič, Mediji 1991 in danes, Javna tribuna VSO, Krško, 27. 3. 2022)

V posnetku tudi pove, kako v telefonskem klicu poskuša vplivati na odgovorno urednico informativnega programa TV Slovenija Jadranko Rebernik, pri čemer je jasno, da je vpliv politično motiviran, saj se nanaša na temo, ki je za stranko SDS zelo pomembna politična tema:

»Jaz pokličem okoli enih gospo Rebernikovo: Kaj se pa greste? Pa pravi, Slavko, jaz sem zdajle sklicala uredniški odbor, dve ure se že pregovarjamo, kaj narediti. Ne znajo, nočejo, ne morejo, se jim ne ljubi. Parkrat sem poklical gospo Rebernik in rekel, kdaj boste imeli oddajo oziroma prispevek o gospodu Masleši. Pa pravi, ne najdem človeka, ki bi to naredil. Če pa bo že kdo to naredil, bo Masleša »good guy«, dober, pozitivec.« (Slavko Kmetič, Mediji 1991 in danes, Javna tribuna VSO, Krško, 27. 3. 2022)

S takšnim ravnanjem član programskega sveta krši 6. člen Zakona o medijih, ki določa, da dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine ter »na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.« To pomeni, da člani programskega sveta ne smejo odgovornim urednikom, urednikom ali novinarjem dajati napotkov, navodil ali se na druge načine vmešavati v profesionalne odločitve, njihovo uredniško in poklicno avtonomijo. Pristojnosti programskega sveta glede programskih vsebin, objavljenih v programih RTV Slovenija, se nanašajo na raven programske politike (programske standarde, programsko produkcijske načrte, programske sheme), nikakor ne na raven uredniških odločitev o objavah posameznih programskih vsebin. Posamezne programske vsebine (prispevki, oddaje) so lahko predmet razprave programskega sveta le kadar ta obravnava pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev. Z namenom strokovne obravnave teh pripomb in predlogov je bilo doslej v statutu določeno, da ima RTV Slovenija varuha pravic gledalcev in poslušalcev, programski svet pa imenuje varuha pravic gledalcev in poslušalcev, ki mu redno poroča, na podlagi teh poročil pa programski svet lahko opravi razpravo. Nikakor pa programski svet ali njegovi člani ne smejo vplivati na bodoče uredniške odločitve. V spremenjenem zakonu je to pravilo dodatno konkretizirano: »Svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezana z objavo delov programa. Svet vodi razpravo o objavljenih delih programa le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev« (drugi odstavek 16. člena ZRTVS-1B).

Politično odvisnost in motiviranost nekaterih članov programskega sveta javne RTV član programskega sveta Slavko Kmetič izrazi tudi v napovedi dodatnih posegov v kadrovsko in programsko politiko po parlamentarnih volitvah:

»Zadeva gre v pravo smer, posebej pa po 24. aprilu, ko bomo zmagali. Takrat bo zadeva začela iti v pravo smer. Dva, tri, to bom zdaj jasno povedal, bomo dali odpoved, potem bo pa mir«. (Slavko Kmetič, Mediji 1991 in danes, Javna tribuna VSO, Krško, 27. 3. 2022)

Kot programski svetnik je podprl referendum o prenehanju plačevanja RTV-prispevka in izrazil mnenje, da informativnega programa javna RTV ne potrebuje:

»Te zahteve po referendumu so absolutno legitimne. Moramo vedeti, da danes 90 % informacij dobimo preko spleta. Mi informativnega programa RTV-ja sploh več ne rabimo. Imamo vašo televizijo (Nova24TV, op.a.), imamo druge televizije. Ko so imeli monopol, bi človek še razumel, da so lahko bili frajerji v narekovaju, danes pa to ne morejo več biti. Ampak oni se tega ne zavedajo.« (Slavko Kmetič, Tema dneva, Nova24TV, 20. 6. 2022)

Kot je ugotovilo nemško ustavno sodišče v zadevi ZDF tudi za RTV Slovenija velja, da imenovani člani organov upravljanja ne predstavljajo širokega spektra družbenih in političnih pogledov. Tudi posamezniki, ki so imenovani na predlog gledalcev in poslušalcev niso ločeni od politične oblasti in zakon ne zagotavlja njihove distance od vladajočih političnih strank.

b)

Sestava nadzornega sveta

Državni zbor je na predlog političnih strank potrdil tudi pet članov nadzornega sveta. Zakon tudi za člane nadzornega sveta določa, da mora državni zbor pri imenovanju »upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru« (prvi odstavek 26. člena ZRTVS-1), a ob zadnjem imenovanju v nadzorni svet ni bil imenovan noben od predlaganih kandidatov levosredinskih opozicijskih strank s 43 poslanci.

Člani nadzornega sveta, imenovani na predlog političnih strank, so trenutno:

dr. Tamara Besednjak Valič (SDS), profesorica in prodekanja za znanstveno in raziskovalno delo FUDŠ, namestnica predsednika nadzornega sveta,
Janez Čadež (NSi),
Metka Čobec (SMC),
Romana Fišer (DeSUS) in
Alenka Vodončnik (SNS). [2]

Člani nadzornega sveta, imenovani s strani Vlade RS, so:

dr. Borut Rončević, sociolog, profesor in dekan FUDŠ, v mandatu vlade Janeza Janše 2012-13 je bil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport; predsednik Nadzornega sveta RTV Slovenija,
mag. Aleksander Kotnik, ravnatelj glasbene šole na Ravnah, član stranke SDS,
Anton Tomažič, ustanovni član stranke NSi, in
Milenko Ziherl, med leti 2004 in 2008 poslanec SDS, član stranke SDS.

Takšen način imenovanja članov nadzornega sveta je v popolnem nasprotju z Dodatkom k Priporočilu št. R(96)10, ki jasno določa, da morajo biti pravila, ki urejajo status nadzornih organov opredeljena tako, da bi bila izključena vsaka možnost političnega vmešavanja.

Na samoumevnost povezanosti članov organov upravljanja in vodenja javne RTV Slovenija in oblasti ter odsotnost razumevanja nujnosti neodvisnosti kaže tudi fotografija s poslovilnega srečanja 14. vlade RS, ki sta se ga dne 24. 5. 2022 na Račjem otoku na Brdu udeležila tudi predsednik programskega sveta dr. Peter Gregorčič in takrat še direktor UKOM-a, čez par mesecev direktor TV Slovenija Uroš Urbanija.

Slika: Zaključno zahvalno srečanje, zapis Janeza Janše, 24.5.2022.

c)

Dve nezakoniti razrešitvi članov nadzornega sveta s strani Vlade RS

En mesec po svojem nastopu na seji 16. 4. 2020 je 14. vlada RS pod vodstvom Janeza Janše sprejela sklep o predčasni razrešitvi treh članov nadzornega sveta Matjaža Medveda, Petre Majer in Irene Ostrouške, ki so funkcijo opravljali kot predstavniki ustanovitelja. Za preostanek mandata je imenovala tri nove člane dr. Boruta Rončevića, Draga Zadergala in Antona Tomažiča. Na podlagi vložene tožbe je upravno sodišče izdalo sklep o začasnem zadržanju učinkovanja sklepa vlade, ki ga je Vrhovno sodišče RS potrdilo glede dveh članov nadzornega sveta (Matjaža Medveda in Petre Majer), glede tretje članice pa je zahtevo za začasno odredbo zavrglo, saj tožbe in začasne odredbe ni vložila (sklep). Kljub nedvoumni in jasni sodni odločitvi je Vlada RS dne 28. 9. 2021 ponovno sprejela sklepa o razrešitvi članov nadzornega sveta Matjaža Medveda in Petre Majer in na isti seji za preostanek mandata imenovala Antona Tomažiča in Milenka Ziherla. Razrešena člana sta zoper sklepa vložila tožbo. Upravno sodišče je oba sklepa odpravilo, saj sta po ugotovitvi sodišča »popolnoma brez kakršnekoli obrazložitve, torej brez navedb dejanskega stanja, čeprav bi bile te za presojo njune zakonitosti nujne ter gre torej za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost obeh izpodbijanih upravnih aktov. Pomanjkljivost obeh izpodbijanih sklepov je tako očitna, spoznavna na prvi pogled, brez podrobne analize.« (sodba in sklep)

1.2. Politično motivirani posegi v kadrovsko politiko

Zakonska ureditev, ki omogoča popolno politično podreditev javne RTV eni politični opciji, je podlaga za nadaljnje posege v kadrovsko politiko tako na nivoju organov vodenja, upravljanja in nadzora kot tudi na nivoju uredništev, tako urednikov kot novinarjev.

a)

Nezakonito imenovanje generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha

Višje delovno sodišče je marca 2023 ugotovilo, da je bilo prvo imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTV Slovenija dne 25. 1. 2021 nezakonito. Višje delovno sodišče je v sodbi ugotovilo, da Grah Whatmough ni izpolnjeval temeljnega razpisnega pogoja, da mora kandidat imeti izkušnje z organiziranjem in vodenjem večjih organizacijskih sistemov. S tem je spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki mu je izkušnje priznalo zgolj na podlagi njegovih dveh direktorskih vodenj mikropodjetij (enega brez zaposlenih in enega z enim zaposlenim – njim samim) ter na podlagi njegovega članstva v nadzornem svetu RTV Slovenija in predsedovanja temu svetu. Odločitev sodišča ne vpliva na trenutni položaj generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, saj je njegov nezakoniti mandat trajal zgolj eno leto, in sicer do 17. 3. 2022, ko ga je programski svet na novem razpisu ponovno imenoval. Tudi v zvezi z novim razpisom in imenovanjem teče sodni spor, saj se zdi, da je bil namenjen saniranju spornega prvega imenovanja. Andrej Grah Whatmough je 21. 2. 2022 predsedniku programskega sveta sam predlagal razpis za nov mandat. Čeprav je bila naslednja redna seja programskega sveta predvidena za 17. 3. 2022, je njegov predsednik sklical izredno sejo že za 28. 2. 2022. Po odločitvi programskega sveta je RTV Slovenija istega dne objavila nov razpis za generalnega direktorja RTV Slovenija, čeprav dotedanjemu mandat ni potekel niti niso bili za predčasno razrešitev, odstop ali prenehanje mandata izpolnjeni razlogi razpisa za nov mandat, kot bi sledilo iz 48. člena Statuta RTV Slovenija. »V primerjavi s prvim razpisom, po katerem je bil Andrej Grah Whatmough izbran in imenovan za prvi mandat, v novem razpisu ni več določeno, da mora imeti kandidat tri leta delovnih izkušenj za vodenje velikih poslovnih in organizacijskih sistemov, ampak ta pogoj časovno ni določen« (razpis). Rok za prijavo na razpis je bil le 8 dni (pri prvem razpisu je bil rok 30 dni), kar je izjemno kratek rok, zlasti upoštevaje zahtevnost prijave, ki vključuje obsežno razpisno dokumentacijo z devetimi točkami, med katerimi je tudi vsebinsko izjemno zahtevna točka – priprava programa vodenja RTV Slovenija. Tako kratki roki so izključili javnost in večji nabor kandidatov.

O kandidatu je programski svet glasoval na seji 17. 3. 2022, Andrej Grah Whatmough je šele na isti seji podal izjavo o svojem odstopu, kar je sicer statutarni pogoj za objavo razpisa. Odstopna izjava članom programskega sveta ni bila podana pred sejo, kot bi bilo treba po poslovniku programskega sveta, ampak jo je na znanje prejel le predsednik programskega sveta na sami seji. Andrej Grah Whatmough je bil za novo štiriletno mandatno obdobje imenovan z naslednjim dnem, to je z 18. 3. 2022.

b)

Nezakonita razrešitev direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je marca 2023 potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, da je bila razrešitev Natalije Gorščak z mesta direktorice TV Slovenija avgusta 2021 nezakonita. Delovno sodišče je septembra 2022 razsodilo, da mora RTV Slovenija na mesto direktorice TV Slovenije vrniti leta 2021 odstavljeno Natalijo Gorščak, saj je po mnenju sodišča generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough njeno razrešitev izvedel na nezakonit način. Ker je bila sodba na višjem sodišču potrjena tik pred iztekom mandata direktorice, ji je sodišče prisodilo zgolj razliko v plači, vrnitve na funkcijo pa ne. Delovno sodišče je med drugim ugotovilo, da niso utemeljeni očitki generalnega direktorja, da direktorica ni izpolnjevala njegovih navodil, ker ni pripravila »akcijskega načrta« za dvig gledanosti televizije. Tožnici je verjelo, da takšnega načrta ni mogoče pripraviti v tednu dni, sredi poletja, kot je pričakoval generalni direktor. Prav tako je sodišče ugotovilo, da niso bili utemeljeni očitki, da je odgovorna za »neskladno« porabo finančnih sredstev. Namesto tega je sodišče izpostavilo, da v ozadju razrešitve stoji predhodna zahteva generalnega direktorja RTVS, da direktorica razreši odgovorno urednico informativnega programa Manico Janežič Ambrožič, kar so zahtevali nekateri programski svetniki, naklonjeni takratnim oblastem. Ker direktorica urednice ni hotela razrešiti, je sledil niz povračilnih ukrepov, ki je privedel do odstavitve direktorice. Generalni direktor je ob razrešitvi sicer navajal, da je izgubil zaupanje v direktorico, a tudi to po mnenju sodišča ni bilo utemeljeno. V sodbi je izpostavljeno, da je generalni direktor le dobrega pol leta po razrešitvi avgusta 2021 Natalijo Gorščak maja 2022 sam ponovno predlagal za direktorico televizije, česar programski svetniki niso sprejeli.

c)

Imenovanje Uroša Urbanije za direktorja TV Slovenija

Uroš Urbanija je bil do 2. 6. 2022 direktor UKOM-a. Na mesto direktorja televizije javne RTV je bil imenovan mesec in pol kasneje, to je 18. 7. 2022. V preteklosti je bil odgovorni urednik Nova24TV, katere prvi predsednik uprave je bil nekdanji obrambni in notranji minister Aleš Hojs ter s katero so upravljavsko-lastniško povezani tudi drugi vidni člani ali podporniki stranke SDS. The New York Times in Foreign Policy sta jo označila za skrajno desno medijsko organizacijo. Kot direktor UKOM-a je na spletni strani urada redno objavljal t. i. »analize poročanja RTV Slovenija«, v katerih se je loteval prispevkov v informativnih oddajah na RTV Slovenija ter novinarskih besedil na MMC-ju, diskreditirati je poskušal posamezne novinarje. UKOM si je pod njegovim vodstvom prisvojil pooblastila, za katera nima zakonske podlage, in jih zlorabljal za pritisk na novinarje in novinarstvo s ciljem politične podreditve javne radiotelevizije. Kot direktor UKOM-a je odtegoval plačilo javnih sredstev javni službi Slovenske tiskovne agencije (v nad. STA). STA je bila tako – kljub zakonski podlagi – več kot 300 dni brez javnega financiranja, pod neposrednimi pritiski UKOM-a, k njenemu financiranju je pozivala tudi Evropska komisija. Generalnega direktorja RTV Slovenija so novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija julija 2022 pozvali, naj Uroša Urbanije ne imenuje, saj ne izpolnjuje pogojev za direktorja TV Slovenija, nima potrebne integritete za zagotavljanje videza nepristranskosti ter ustreznega profesionalnega znanja in izkušenj za vodenje javne televizije. Gre za funkcijo, ki je ena najvišjih funkcij na javni RTV, ki bi morala biti politično nepristranska, v prvi vrsti pa bi morala zasledovati javni interes. Uroš Urbanija deluje izrazito politično, njegova medijska zgodovina pušča sledi neprofesionalnosti, šikaniranja in konfliktnosti z novinarskimi kolektivi.

Urbanija je zelo aktiven na družbenem omrežju Twitter, kjer redno izraža svoja politična stališča, predvsem naklonjenost opoziciji in nasprotovanje vladi, ter obračunava z novinarji, ki opozarjajo na nepravilnosti in šikaniranja.

Slika: Zapisi Uroša Urbanije.

d)

Imenovanji Jadranke Rebernik za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija

Dne 30. 11. 2021 je bila Jadranka Rebernik imenovana za v. d. odgovorne urednice, nato pa 4. 3. 2022 za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija. Vodstvo pred njenim imenovanjem za vršilko dolžnosti ni pridobilo mnenja uredništva, s čimer je kršilo prvi odstavek 18. člena Zakona o medijih, ki določa:

»(1) Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu določen močnejši vpliv uredništva.« (vir)

Vodstvo tudi ni upoštevalo predpisanih postopkov imenovanja odgovorne urednice. Na izrekanju programskih delavcev Informativnega programa je Jadranko Rebernik podprlo okoli 20% članov uredništva, protikandidata Mitjo Preka pa okoli 80%. V primeru, ko generalni direktor izbere kandidata, ki ni dobil podpore zaposlenih, bi moral v skladu z 21. členom ZRTVS-1 in 63. členom statuta RTVS o kandidatu razpravljati in odločati programski svet. Jadranko Rebernik je 4. 3. 2022 imenoval brez takšnega soglasja.

Dodaten vidik političnega vpliva na kadrovsko politiko RTV Slovenije predstavlja tudi zaščita posameznih politično imenovanih nosilcev funkcij. Kljub temu, da odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija ne izpolnjuje svojih delovnih nalog in obveznosti, kot izhajajo iz 62. člena Statuta RTV Slovenija (delo med posameznimi oddajami ni koordinirano, ni povratnih informacij glede morebitnih strokovnih dilem, v primeru dodeljenega dela in nalog podrejenim je komunikacija enostranska in zapoznela, delovni proces je pogosto moten, sodelavci improvizirajo in sproti iščejo rešitve, urednica ne skrbi za pravočasno obveščanje podrejenih o dodeljenih nalogah, z uredniki ni ustaljene redne komunikacije, odpoveduje oz. sploh ne sklicuje uredniških kolegijev tedenskih oddaj, na elektronska sporočila urednikov ali telefonske klice se ne odziva, pogosto je odsotna), vodstvo RTV Slovenija ne zahteva njenega izpolnjevanja obveznosti, še manj ga sankcionira. Jadranka Rebernik je bila odstavljena z mesta odgovorne urednice v mandatu direktorice TV Slovenija Ljerke Bizilj zaradi podobnih razlogov. V predlogu razrešitve je Biziljeva navajala, da Rebernikova funkcije ne opravlja dovolj vestno in da zaradi njenega pomanjkljivega komuniciranja s podrejenimi nastajajo »zastoji v produkcijskem procesu«. Razrešena je bila 11. 1. 2018, po tistem, ko se je skladno z zakonom uredništvo izreklo o predlogu njene razrešitve ter se je skoraj 70 odstotkov z razrešitvijo strinjalo. Nesposobnost in nedelavnost Jadranke Rebernik je bila v preteklosti že ugotovljena, a vodstvo RTV Slovenija v tem ni videlo težave za ponovno imenovanje.

e)

Imenovanje Igorja Pirkoviča za v. d. urednika uredništva za nove medije

En teden po imenovanju za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija je Jadranka Rebernik zamenjala dotedanjo urednico Uredništva za nove medije (v nad. urednik MMC) Kajo Jakopič in isti dan na njeno mesto kot v. d. urednika imenovala Igorja Pirkoviča. To je lahko storila samostojno, saj je pred tem generalni direktor RTV Slovenija spremenil izvedbeni akt o organiziranosti MMC-ja in pravico imenovati urednika MMC-ja dodelil odgovornemu uredniku Informativnega programa na TV Slovenija. Pred tem sta pri imenovanju urednika MMC-ja sodelovala odgovorna urednika informativnega programa TV Slovenija in Radia Slovenija. Da bi za urednika MMC lahko imenovali politično ustreznega kandidata, ki je bil v preteklosti med drugim tudi scenarist državnih proslav vlad Janeza Janše, čeprav ni imel izkušenj z delom v novih medijih in znanja o zakonitostih spletnega novinarstva, je bil izvedbeni akt spremenjen na način, da soglasje pristojnega odgovornega urednika na Radiu Slovenija za imenovanje Igorja Pirkoviča ni bilo potrebno. Kmalu potem, ko so bile poleti 2022 sprejete spremembe in dopolnitve Statuta RTV, ki so MMC vzpostavile kot novo programsko-produkcijsko enoto, je bil objavljen razpis za odgovornega urednika MMC. Do izteka roka za prijavo 26. 8. 2022 so popolno prijavo predložili trije kandidati, od 39 članov uredništva je 28 članov (93% tistih, ki so glasovali) izreklo podporo Kseniji Tratnik, Dušanu Hedlu 1 član, Kseniji Koren pa nihče. Vse do danes generalni direktor RTV Slovenija nove odgovorne urednice še ni imenoval. S tem krši prehodne in končne določbe novega statuta (13., 14. in 15. člen), po katerih je dolžan organiziranost RTV Slovenija uskladiti s statutarnimi spremembami v šestih mesecih od njihove uveljavitve. Šest mesecev je minilo 8. 1. 2023.

Tudi v. d. uredniku MMC aktiv novinarjev očita zanemarjanje obveznosti in nedelo, ki ga ščiti politična pripadnost. Ker vse od imenovanja 11. 3. 2022 ni bil sklican noben uredniški sestanek, ga je aktiv novinarjev MMC pozval k sklicu uredniškega sestanka, a odgovora ni bilo. Čeprav so v vmesnem času med drugim potekale tudi parlamentarne volitve, ki so za novinarske redakcije pomemben projekt, obveznosti urednika MMC ni opravljal. Prvi uredniški sestanek je bil sklican 25. 5. 2022, torej dva meseca in pol po nastopu funkcije. Od konca maja spremembe ni bilo, prav tako do danes ni bil več sklican noben uredniški sestanek. Tudi med jesenskimi volilnimi dnevi (predsedniške volitve in referendum) Igor Pirkovič ni niti po e-pošti niti s klicem preveril, ali je ekipa pripravljena, kako bo organizirano delo ipd. Novinarka MMC RTVS Larisa Daugul je ob jesenski stavki opozorila, da v. d. urednika svojega dela ne opravlja in dodala: »Danes, ko stavkamo, pa se je Igor Pirkovič vendarle angažiral. Nekaj po 10. uri je samovoljno posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil prispevek o stavki.«

Absurdnost razmer se kaže tudi v dejstvu, da je notranjepolitične uredništvo MMC za izpeljavo zahtevnih volilnih in referendumskih projektov »v odsotnosti odgovorne osebe« prejelo RTV priznanje za leto 2022.

f)

Imenovanje Martina Nahtigala za v. d. urednika notranjepolitične in gospodarske redakcije

Martin Nahtigal je bil na RTV Slovenija zaposlen oktobra 2022 kot urednik oddaje Odmevi, čeprav pred tem ni imel nobenih televizijskih novinarskih izkušenj. Februarja letos je postal še v. d. urednika notranjepolitične in gospodarske redakcije v informativnem programu TV Slovenija. Nahtigal je bil v obdobju 14. vlade RS med drugim vodja kabineta ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pred prihodom na RTV Slovenija je bil novinar spletnega portala Domovina, ki jo je sprva izdajal zavod Iskreni, katerega solastnik je bil nekdanji minister za delo in podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj. Martin Nahtigal nikoli ni deloval v radijskem ali televizijskem mediju. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov Ajpes, je urednik na javni televiziji družbenik podjetja za odnose z javnostmi Performans d.o.o., ki je po poročanju več medijevsodelovalo v kampanji predsedniškega kandidata Anžeta Logarja.

g)

Imenovanje Ksenije Koren za trojno urednico

Ksenija Koren je nekdanja novinarka Večera, Slovenskih novic, Žurnala in Financ, sodelavka Bojana Požarja, v 10. vladi RS svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, v času 14. vlade RS pa vodja Službe za korporativno komuniciranje skupine državnega energetskega Holdinga slovenskih elektrarn (HSE). V Aktivu novinarjev Informativnega programa TVS so ob njenem imenovanju oktobra 2022 opozorili, da nima ustreznih delovnih izkušenj v televizijskem mediju ter izpostavili njeno problematično strankarsko povezanost. Po tistem, ko kot kandidatka za odgovorno urednico MMC ni prejela nobenega glasu podpore sodelavcev MMC, so Ksenijo Koren 15. oktobra na RTV Slovenija zaposlili na delovnem mestu urednice novih medijev in socialnih omrežij, vendar tega dela ni nikoli opravljala. Postala je urednica dnevno-informativnih oddaj, kamor sodijo vsa poročila, Dnevnik in Odmevi. Hkrati je tudi urednica Odmevov. Čeprav je februarja s položaja urednice dnevno-informativnih oddaj odstopila, še vedno opravlja to funkcijo, in sicer kot v. d., hkrati pa je postala še v. d. urednica zunanjepolitične redakcije.

h)

Imenovanje Rajka Geriča za odgovornega urednika Informativnega programa drugega programa TV Slovenija

Spremembe in dopolnitve Statuta RTV Slovenija leta 2022 so televizijsko uredniško-produkcijsko enoto (UPE) Informativni program razcepile v dve enoti - UPE Informativni program na TV SLO 1 in UPE Informativni program na TV SLO 2, ki se v praksi razvija kot vzporedni informativni program (več o tem v poglavju o Politično motiviranih posegih v programsko politiko). Odgovorni urednik informativnega programa TV SLO 2 je 20. 2. 2023 postal bivši urednik informativnih oddaj na Planet TV (več o umeščenosti Planet TV v medijski prostor v naslednjem poglavju). Kot odgovorni urednik je odgovoren tudi za oddajo Panorama, v njegovi domeni so tudi vse oddaje na TV SLO 3, ki vsebuje vse parlamentarne prenose in novo tedensko pogovorno oddajo, ki je predvajana na TV SLO 3. Z novim statutom RTV je namreč parlamentarni program, kot je opredeljen v 3. členu ZRTV-1, vključen v to novo producentsko-produkcijsko enoto - informativni program TV SLO 2. Rajko Gerič od imenovanja pogosto nadomešča odgovorno urednico informativnega programa TV SLO 1 Jadranko Rebernik. Rajko Gerič je bil odgovorni urednik informativnega programa na RTV Slovenija že v času prve vlade pod vodstvom Janeza Janše (8. vlada RS). Od leta 2020 je bil pomočnik odgovornega urednika portala Siol.net, katerega izdajatelj je družba TSmedia d.o.o., ki je v 100% lastništvu državnega podjetja Telekom d.d. Ko je bil v času 14. vlade RS na čelo državnega podjetja Telekom d.d. imenovan nekdanji kandidat SDS za župana Krškega Cvetko Sršen, je Geriča imenoval za direktorja družbe TSMedia d.o.o.

i)

Imenovanje Draga Zadergala za vodjo pravne službe

Junija 2022 je vodja pravne službe RTV Slovenija postal Drago Zadergal, ki je bil vrsto let aktiven član SDS v mestnem odboru Ljubljana, od leta 2008 je bil zaposlen v poslanski skupini SDS, stranka ga je tudi imenovala za svojega člana v Državni volilni komisiji. Na RTV Slovenija je prišel neposredno iz kabineta predsednika 14. vlade RS Janeza Janše, kjer je bil zaposlen kot svetovalec. Pri vodenju RTV Slovenija ima pomemben položaj, saj je poleg generalnega direktorja med drugim prisoten tudi na stavkovnih pogajanjih. Ob prvi nezakoniti razrešitvi in imenovanju novih članov nadzornega sveta po nastopu 14. vlade RS, je bil poleg dr. Boruta Rončevića in Antona Tomažiča s strani vlade imenovan za člana nadzornega sveta, a svoje funkcije zaradi začasne odredbe sodišča ni začel opravljati. Drago Zadergal, ki trenutno opravlja funkcijo v. d. strokovnega direktorja za področje prava, je zelo aktiven tudi na socialnih omrežjih, kjer izraža svoja ekstremna in žaljiva stališča, zlasti do nasprotnikov stranke SDS. Nazadnje je na Twitterju zapis 15. vlade RS »Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora pri predsedniku vlade se sestaja na ustanovni seji« pospremil z besedami:

Slika: Zapis Draga Zadergala, 17. 3. 2023.

j)

Premestitve, razbremenitve in prenehanje sodelovanja z novinarji in nadomeščanje z novimi

Premeščanje dolgoletnih novinarjev na slabša delovna mesta in njihovo nadomeščanje z novimi »ta pravimi«, torej politično primernejšimi od premeščenih, ter napoved dodatnih posegov v kadrovsko politiko, ko bodo »dva, tri« odpustili, »potem bo pa mir«, o katerem pričajo izjave člana programskega sveta Slavka Kmetiča na javni tribuni pred parlamentarnimi volitvami, je postalo glavno vodilo kadrovske politike vodstva RTV Slovenija. V obdobju zadnjih dveh let so bili številni novinarji premeščeni na druga manj zahtevna delovna mesta ali pa se je obseg njihovih prejšnjih del in nalog bistveno zmanjšal, poleg tega vodstvo izvaja sporen program presežnih delavcev, na podlagi katerega se je upokojilo več kot 100 zaposlenih.

Izkušene urednike in novinarje se nadomešča z novimi sodelavci: v Informativnem programu TV Slovenija je bilo zaposlenih več kot 30 novih sodelavcev, pri čemer zaposlovanje poteka mimo dejanskih potreb v delovnem procesu (zaposluje se zlasti na uredniška in visoko plačana delovna mesta, medtem ko primanjkuje novinarjev) in po političnih preferencah: največji bazen za črpanje novih kadrov je Planet TV, ki je od 30. 9. 2020 v 100% lastništvu podjetja TV2 Adria, vodenje družb, d.o.o., ki ga lastniško obvladuje madžarski podjetnik Joszef Vida iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Ob vstopu na slovenski trg je obstajala možnost, da bi Planet TV združili z Novo24TV, a se to ni zgodilo. Je pa Planet TV v javnosti postal prepoznan kot medij desne politične opcije. Po utrditvi političnega vpliva na TV Slovenija je vodstvo zaposlilo oz. pogodbeno angažiralo številne nove sodelavce s Planet TV, pa tudi z Nova24TV:

Vine Bešter - nekdanji sodelavec Pop TV in kasneje Planet TV je postal vodja projekta Panorama, v sodelovanju z nekdanjim sodelavcem na Pop TV Valentinom Arehom, ki si je kot v. d. direktorja TV Slovenija (v obdobju po razrešitvi Natalije Gorščak in pred imenovanjem Uroša Urbanije) zamislil večerni blok na TV SLO 2, kot izhodišče za vzporedni informativni program,
Gašper Petovar - je prišel s Planet TV, poznan je tudi zaradi afere, ko se je v javnosti pojavila njegova fotografija v nacistični uniformi in z nacističnim pozdravom,
Jaka Elikan - je prišel s Planet TV, proti njemu je vložena kazenska ovadba zaradi spolnega nadlegovanja podrejene,
Ana Gajič - je bila na TV Slovenija že v času 8. vlade RS (prva vlada pod vodstvom Janeza Janše), ko je bil odgovorni urednik Rajko Gerič, odgovorna urednica pa Jadranka Rebernik,
Marko Milenković - je prišel s Planet TV, pred tem je bil novinar Kanala A,
Valentina Plaskan - je prišla s Planet TV, med drugim je vodila predvolilna soočenja, ki sta jih skupaj organizirala Nova24TV in Planet TV,
Luka Svetina - je s strankarske televizije SDS Nova24TV prestopil na portal Domovina, ki ga je ustanovil zavod Iskreni, od tam pa na povabilo direktorja TV Slovenija prišel za voditelja Odmevov, čeprav je bilo voditeljev te oddaje dovolj. Za del delovnega časa še vedno piše za portal Domovina, kjer tudi vodi pogovorno televizijsko oddajo.

Delovna inšpekcija je v nadzoru na RTV Slovenija, ki je potekal 9. 3. 2023, neuradno ugotovila več kršitev delovne zakonodaje. V. d. glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić je 21. 3. 2023 za STA pojasnil, da postopkov na RTV Slovenija ne more komentirati, saj so uradno še odprti, lahko pa pove, da že te prve ugotovitve kažejo na večje število prekrškov s področja delovnih razmerij (prikrita delovna razmerja, zaposlovanje brez razpisov, neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta). Lukić je pred tem v TV Dnevniku na 1. programu TVS 9. 3. 2023, ko je na RTV potekal inšpekcijski nadzor, pojasnil: »Konkretno na RTV je bilo prijav ogromno v zadnjih mesecih, tako da nadzori potekajo na podlagi prijav«. Vodstvo RTV Slovenija je v svojem odzivu pojasnilo, da se »pomemben del preliminarnih ugotovitev inšpektorata nanaša na honorarne sodelavce, ki so dolgoletna problematika RTV Slovenija, ta je bila nazadnje leta 2015 razrešena tako, da se je večje število (približno 500) t. i. stalnih honorarnih sodelavcev zaposlilo na RTV Slovenija«. »Po ugotovitvah v tem nadzoru se je RTV z vidika delavskih pravic vrnil dobro desetletje nazaj, preden so se aktivirali sindikalni boji«.

Če je uredništvo v prvi polovici leta 2022 še beležilo primere, ki bi jih lahko označili za klasične primere cenzure, so v zadnjih mesecih takšni pritiski na novinarje postali nepotrebni. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo le še sodelavci, lojalni novim uredniškim usmeritvam vodstva, se zjutraj dogovori o ključnih temah dneva, na vse politično pomembne teme se razporedi novinarje, ki po načinu in vsebini dela ustrezajo uredniški politiki vodstva. Razprava o tem, katere teme se bo pokrivalo, kdo bo novinar na določeni temi in na kakšen način bo tema obdelana, ni več potrebna. Na dopoldanskem sestanku se zgolj še razporedijo teme. Če kdo od novinarjev iz prejšnje sestave predlaga kakšen političen prispevek, je praviloma odgovor urednikov, da se bo o temi še razmislilo, potem pa se ne zgodi nič. Razprav o upoštevanju programskih standardov ter poklicnih meril in načel novinarske etike ni več.

Novozaposlenih novinarjev in urednikov je zdaj že dovolj, da lahko sami oblikujejo večino dnevno-informativnih oddaj. »Stari« novinarji so pri tem razporejeni na manj izpostavljene prispevke. Podoben trend umikanja prepoznavnih novinarjev se je zgodil tudi v drugih informativnih oddajah. Z novim PPN 2022 se je dotedanje prepoznavne voditelje praktično ukinilo (Tanja Gobec, Marcel Štefančič, Janja Koren itd.). V novi oddaji Arena, ki se predvaja v terminu Studia City, se pojavljata zgolj dva voditelja, Igor Pirkovič in Vida Petrovčič, ki sta bila tudi centralni osebnosti predvolilnih oddaj. Vida Petrovčič je vodila tudi vse oddaje povezane z referendumom o noveli zakona o RTV, po novem pa je tudi komentatorka protestnih shodov, ki jih TV Slovenija prenaša v neposrednih prenosih.

Možnost ugovarjanja so zelo zmanjšali tudi s prerazporejanjem novinarjev in urednikov na druge, manj izpostavljene oddaje. Pri novem vodstvu nepriljubljene urednice in uredniki, kot so Vesna Pfeiffer (prej urednica Odmevov), Dejan Ladika in Brigita Jeretina (urednika Dnevnika) so bili večkrat razporejeni na jutranja poročila in Prvi dnevnik. Njihove turnuse so prevzeli Ksenija Koren, Jaka Elikan in Valentina Plaskan - pred prihodom na TV Slovenija brez televizijskih ali uredniških izkušenj. Prejšnjih urednikov na manj zahtevne oddaje niso razporedili v celoti, tudi v izpostavljenih oddajah so jim pustili nekaj malega uredniške avtonomije, s čimer so zmanjšali možnost javnega odmeva takšnih prerazporeditev.

Ko je vodstvo med voditelje Dnevnika in Odmevov dodalo voditelje Nejca Krevsa, Valentino Plaskan in Luko Svetina, je s tem avtomatično tudi zmanjšalo prisotnost dotedanjih voditeljev. Saša Krajnc in Jasmina Jamnik z Dnevnika nista bila odstavljena, ampak jima je vodstvo zgolj zmanjšalo število voditeljskih turnusov na najmanjšo možno mero. Tako Valentina Plaskan kot Luka Svetina sta vodenje najpomembnejših in izjemno zahtevnih oddaj Dnevnik in Odmevi prevzela brez ustreznega usposabljanja, brez potrebnega znanja in delovnih izkušenj.

Svoje urednike, voditelje in zaslužne novinarje vodstvo nagrajuje z dodatnimi pogodbami o večopravilnosti, napredovanji ali uvrstitvijo v visoke plačne razrede oz. zaposlovanjem na delovna mesta, ki jih dejansko ne opravljajo. Takšen primer je voditelj Dnevnika Nejc Krevs, ki je vodenje osrednje dnevno-informativne oddaje Dnevnik prevzel avgusta 2022 kot novinar začetnik, vmes postal voditelj televizijskih oddaj, zdaj pa je urednik osrednjih oddaj - čeprav ničesar ne ureja. [3] Nenazadnje, vodstvo TV Slovenija posega tudi v sodelovanja z zunanjimi sodelavci. Urednica in voditeljica oddaje NaGlas Saša Banjanac Lubej je 24. 3. 2023 sporočila, da se je v. d. direktorja TV Slovenija Uroš Urbanija odločil za prekinitev sodelovanja z zunanjimi novinarkami televizijske oddaje NaGlas!, ki jo javna RTV Slovenija pripravlja za pripadnike albanske, bosanske, črnogorske, hrvaške, makedonske in srbske skupnosti v Sloveniji. V jezikih teh skupnosti se predvaja vsako drugo soboto na prvem televizijskem sporedu in se izmenjuje z oddajo za Rome. Ta odločitev po mnenju urednice pomeni ukinitev oddaje v obliki, kot je bila zasnovana pred osmimi leti, čeprav jo PPN za 2023 predvideva. Gre za novinarke, katerih materni jezik je eden od jezikov omenjenih skupnosti, večinoma so univerzitetne diplomirane novinarke, večina jih sodeluje pri oddaji od njenega začetka januarja 2015. Za objavljen prispevek so prejemale po 100 evrov, kar na letni ravni skupaj znaša 8000 evrov (proračun RTV Slovenija znaša 130 milijonov evrov). Šele po javni objavi takšne okrnitve je Urbanija pojasnil, in to kar na družbenem omrežju Twitter, da je »odločitev o ukinitvi honorarnih sodelavcev oddaje NaGlas! sprejela urednica oddaje Saša Banjanac Lubej, ki je ocenila, da lahko oddajo pripravi tudi sama«, pri čemer je bila postavljena pred dilemo, ali oddajo oblikuje sama in bi ji skladno z normativi priznali 10 delovnih dni, če pa bi imela honorarne sodelavke, bi ji priznali 5 delovnih dni. Urednica je v odzivu pojasnila, da se je očitek o neizpolnjevanju normativov prvič pojavil v tej objavi in da ne držijo navedbe, da se je sama odločila za ukinitev honorarnih sodelavcev in da je imela dve možnosti: »Na sestanku, ki ga omenja, to sploh ni bilo na mizi. Čeprav je notranja komunikacija o konceptu oddaje in razlogih zanj potekala že skoraj mesec dni, sem danes prvič izvedela, da naj ne bi izpolnjevala normativov in da naj bi bila oddaja »vredna« 5 oziroma 10 delovnih dni,« je zapisala.

Primer oddaje NaGlas! spominja na začetek postopnega ukinjanja oddaje Studio City, katere proces ukinitve se je začel z odločitvijo vodstva januarja 2022, da ne podaljša sodelovanja z zunanjimi komentatorji, ki je temeljijo na avtorskih pogodbah. V. d. direktorja TV Slovenija Valentin Areh je zavrnil podpis podaljšanja enoletnih pogodb vsem šestim rednim kolumnistom in kolumnistkam zaradi »varčevanja in dejstva, da tudi komentatorji v drugih oddajah niso plačani«. Nepodaljšanje pogodb je bil prvi korak pri ukinitvi oddaje.

1.3. Politično motivirani posegi v programsko politiko

a)

Vzpostavljanje vzporednega informativnega programa na TV SLO 2 z osrednjo oddajo Panorama

Programski svet je 9. 5. 2022 podal soglasje k predlogu spremembe in dopolnitev Statuta RTV Slovenija, ki so prinesle tudi cepitev uredniško-producentske enote Informativnega programa TV Slovenija (UPE IP) na UPE 1 in UPE 2. Člani programskega sveta so cepitev podprli brez finančnih in kadrovskih utemeljitev. Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenije je na vse okoliščine in pravna dejstva vodstvo opozarjala že tekom sprejemanja, a opozoril vodstvo ni upoštevalo. Opozorili so, da bodo statutarne spremembe povečale finančna in kadrovska tveganja delovanja javne RTV, zaradi nepredvidljivosti v programskem vodenju so močno povečana operativna tveganja v izvedbi programskega načrta. Zlasti so nasprotovali delitvi uredništva Informativnega programa TV Slovenija na uredništvo 1. in 2. programa, ker takšna delitev pomeni možnost sistematične kršitve uredniške avtonomije in poklicnih standardov, posledično pa večje ogrožanje avtonomnega in objektivnega informiranja javnosti. V sindikatih so nasprotovali tudi načinu, na katerega je generalni direktor vsilil cepitev, saj je zaradi odklonilnega odnosa obstoječih urednikov in novinarjev oblikoval uredništvo brez podlage v veljavnem statutu in 28 novo zaposlenih sodelavcev Informativnega programa TV Slovenija nagovoril, da podprejo statutarne spremembe. Zaradi cepitve uredniško-producentske enote informativnega programa se je na novo vzpostavila tudi funkcija odgovornega urednika Informativnega programa TV SLO 2 - to je februarja 2023 postal Rajko Gerič. Panorama - kot paradna oddaja Informativnega programa TV SLO 2 - naj bi pritegnila gledalce s svežim in lahkotnejšim pristopom, a se to ni zgodilo, saj gledanost oddaje, kljub visokim kadrovskim in produkcijskim investicijam, po letu dni ostaja komaj zaznavna in praviloma nikoli ni uvrščena med 30 najbolje gledanih televizijskih oddaj in ni uresničila ciljev vodstva. V izhodišču je bila načrtovana kot dvourna informativna oddaja, trenutno traja komaj 20 minut. Oddaja je tako služila predvsem zaposlovanju novih kadrov, ki jih vodstvo postopno premešča v Informativni program TV SLO 1.

b)

Ukinjanje obstoječih in uvajanje novih oddaj v Programsko produkcijskem načrtu za leto 2022

Programski svet je 29. 11. 2021 potrdil Programsko-produkcijskem načrtu za leto 2022 (v nad. PPN 2022). V sklepu 2-3 je ugotovil, da bodo načrtovane spremembe oddaj in programske sheme TV Slovenija v delu, ki se nanaša na Informativni program, stopile v veljavo praviloma 1. 3. 2022 ali najkasneje do konca marca. Vodstvi RTV Slovenija in TV Slovenija je zadolžil, da pred uvedbo programskih sprememb v informativnem programu v največji možni meri komunicira in se uskladi s programskimi in produkcijskimi delavci, ki bodo ustvarjali nove programske vsebine. Vodstvi tega nista storili.

S programsko-produkcijskim načrtom so bile s sporeda umaknjene oddaje kot so Globus, Politično s Tanjo Gobec, Točka preloma ter oddaji Svet v letu in Slovenija v letu. Glede oddaje Studio City je programski svet toleriral kršitev programske sheme, ki ni bila ukinjena, a ni bila producirana in objavljena. Zadnja oddaja Studio City, kot je določena s programsko shemo, je bila na sporedu 21. 3. 2022. Nova oddaja Panorama oziroma informativni blok na TV SLO 2 je bila prvič na sporedu 30. 5. 2022, pri čemer so člani programskega sveta netransparentno prelagali spremembe PPN 2022. Člani programskega sveta so ob potrditvi PPN 2022 prezrli pomisleke kolektiva Informativnega programa, da bodo z novim PPN marginalizirane informativne vsebine v javnem interesu. Zaradi nestrinjanja s predlaganimi spremembami je 15. 10. 2021 odstopila odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Manica Ambrožič, zaradi istih razlogov so 27. 10. 2021 odstopili tudi trije od petih urednikov Informativnega programa TV Slovenije (urednik notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Dejan Ladika, urednica zunanjepolitične redakcije Meta Dragolič in urednik dopisništev Mitja Prek).

94 odstotkov zaposlenih v informativnem programu je programski svet pred glasovanjem pozvalo, naj PPN 2022 zavrne: »Zaposleni v uredništvu Informativnega programa menimo, da je predlog PPN kadrovsko in produkcijsko neizvedljiv, krni funkcijo javnega servisa, s selitvijo na 2. program brez stalnega termina oddaj pa bi bil Informativni program posledično marginaliziran. Na zniževanje produkcijskih standardov in profesionalnih meril ne moremo pristajati, saj bi s tem oškodovali gledalke in gledalce naših programov.«

V preteklosti je bilo s strani nosilcev politične moči, zlasti tistih, povezanih s stranko SDS, mogoče zaznati veliko nezadovoljstvo s posameznimi oddajami in njihovimi avtorji. Predsednik SDS Janez Janša je celo v času, ko je bil predsednik 14. vlade RS, izražal negativna stališča do posameznih oddaj, kar je mogoče razumeti kot jasno izražene pritiske na vodstvo RTV Slovenija. V spremembah Programsko-produkcijskega načrta za leto 2022 je mogoče prepoznati uresničitev političnih zahtev oz. usmeritev stranke SDS:

Slika: Poobjava Janeza Janše vprašanja Darinke Vrabič, ali bo RTV Slovenija oz. Tanja Gobec v oddajo Politično kdaj povabila predsednika vlade? 17. 3. 2020.

Programski svet je z odlaganjem sprememb v programskih shemah, z ukinjanjem obstoječih in uvajanjem novih oddaj v informativni program TV Slovenija povzročil veliko programsko škodo. Vodstvo in člani programskega sveta so pri določanju delovali nestrokovno in ekonomsko neutemeljeno razpolagali s kadrovskimi in finančnimi viri javne službe.

1.4. Politično motivirani posegi v sindikalno svobodo in delavsko soupravljanje

a)

Sporno navodilo programskega sveta generalnemu direktorju

Programski svet je na seji 17. 3. 2022 sprejel sklep, v katerem ugotavlja, da so očitki o nezakonitem imenovanju odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija, o siromašenju TV SLO 1, o prenosih oddaj in shodov, o odvisnem, pristranskem in nezakonitem opravljanju dela programskega sveta neutemeljeni, njihovo javno izražanje pa pomeni resno krnitev ugleda RTV Slovenija s strani tistih, ki jih sporočajo javnosti. Zato je generalnega direktorja RTV Slovenija pozval, da »sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi bo preprečil tovrstno neutemeljeno blatenjem javnega zavoda RTV Slovenija v javnosti ter preprečil nedopustne posege sindikatov v kadrovsko politiko in v uredniško neodvisnost.« (Sklep programskega sveta 2-2, 17. 3. 2022). Takšen poziv programskega sveta predstavlja poseg v ustavno zajamčeno pravico do sindikalne svobode in izražanja mnenj, v tem primeru o temah, ki so neposredno povezana s kadrovsko politiko delodajalca. S tem, ko je programski svet od generalnega direktorja zahteval ukrepe, s katerimi naj ta »prepreči tovrstno blatenje javnega zavoda RTV Slovenija v javnosti«, je posegel tudi v svobodo izražanja, tako svobodo novinarskega poklica kot pravico javnosti do obveščenosti.

b)

Posegi generalnega direktorja v volitve sveta delavcev

Generalni direktor je oviral uresničevanje pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju s tem, ko je onemogočil oz. preprečil objavo ugotovitev o volilni udeležbi in kršitvah ter objavo sklepa o podaljšanju glasovanja preko internih kanalov (bodisi po interni pošti bodisi na oglasni deski ali v Informatorju RTV Slovenija). Generalni direktor je kasneje sicer omogočil objavo predmetnih sklepov. A če sklepa ne bi bila objavljena, bi bile volitve neveljavne, izpeljati pa bi jih bilo mogoče šele čez pol leta. Navedeno bi pomenilo, da svet delavcev še pol leta ne bil formiran, sodelovanje zaposlenih na RTV Slovenija pri upravljanju pa onemogočeno. Skrb za zakonito izvedbo volitev je v izključni pristojnosti volilne komisije, zato generalni direktor ali katerikoli drug organ delodajalca krši pravico do avtonomnega organiziranja delavcev, če poseže v katerokoli opravilo pri izvedbi volitev, v navedenem primeru gre za objavo konkretnih sklepov volilne komisije. Generalni direktor med drugim tudi nima pristojnosti zavrniti objavo sklepov volilne komisije, saj rezultate izida glasovanja na voliščih ugotavlja in izvoljene kandidate razglaša izključno volilna komisija. S tem, ko je generalni direktor zavrnil objavo sklepov volilne komisije, je presegel svoja pooblastila in posegel v pristojnosti volilne komisije. Pri tem je pomembno vedeti tudi to, da volilna komisija ne more sama objaviti sklepa, temveč je za takšno ravnanje potrebno sodelovanje generalnega direktorja. Zato je za zakonito izvedbo volitev še toliko bolj ključno, da generalni direktor čim prej objavi sklepe in s tem izpolnjuje svoje obveznosti pri zagotavljanju pravice do soupravljanja delavcev. S takšnim ravnanjem je generalni direktor bistveno okrnil možnosti sodelovanja delavcev pri upravljanju preko sveta delavcev in s tem posegel v njihovo pravico do soupravljanja. Poleg tega pa je delavcem onemogočil tudi imenovanje v programski in nadzorni svet. Četudi je kasneje omogočil objavo, to ne opravičuje njegovih predhodnih ravnanj, ki izpolnjujejo znake poskusa kaznivega dejanja kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic po prvem odstavku 200. člena Kazenskega zakonika (v nad. KZ-1).

c)

Oviranje stavke novinarskih sindikatov RTVS

S prvo stavkovno zahtevo po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji je Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija 23. 5. 2022 začela stavko. V tem času sindikati opozarjajo na posege delodajalca v pravico do stavke, njeno organizacijo in izvedbo. V sporočilu za javnost 20. 6. 2022 so med drugim opozorili:

»S tem, ko sta generalni direktor in odgovorna urednica skrajšala dnevnoinformativne oddaje na nekaj minut in prepovedala produkcijo današnje oddaje Tednik, sta nam onemogočila izvajanje stavkovnih aktivnosti, kot smo jih napovedali vodstvu ob začetku stavke. To pa je oviranje stavke, ki je ena od temeljnih in ustavnih pravic delavcev, organiziranih v sindikat, in je kaznivo dejanje po 200. členu Kazenskega zakonika. S prepovedjo predvajanja Tednika in skrajšanjem dnevnoinformativnih oddaj bo nastala resna programska škoda, pomeni grob poseg v novinarsko in uredniško avtonomijo, s cenzuro pa je okrnjena tudi pravica javnosti do obveščenosti.«

V Sindikatu novinarjev Slovenije in Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija so javno poročali o kazenski ovadbi zaradi kršitve sindikalnih pravic in več prijavah na Inšpektorat RS za delo, in sicer med drugim v zvezi s kršitvami zakona o stavki (omejevanje pravice do stavke), kršitvami zakona o delovnih razmerjih (izdana opozorila pred odpovedjo; kršitev socialnega dialoga) in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanja. Novinarski sindikati vse od začetka novinarske stavke maja 2022 opozarjajo tudi, da se vodstvo pogosto izogiba pogajanjem za razrešitev stavkovnih zahtev, čeprav si je v skladu s 4. členom Zakona o stavki dolžno prizadevati za razrešitev spora. (opozorila sindikata)

Po zadnji napovedi novega stavkovnega dne novinarskih sindikatov RTV Slovenija je vodstvo RTVS na delovno in socialno sodišče 20. 1. 2023 »zaradi nezakonitosti stavke s predlogom za izdajo začasne odredbe« vložilo tožbo zoper stavkajoče, ki so jo ocenili na 10.000 evrov. Sodišče je oba predloga zavrglo, saj je bila tožba vložena še pred izvedbo stavke (sklep). Vodstvo je s tem jasno pokazalo, da zaposlenim ne omogoča pravice do stavke in tako ravna v nasprotju z Dodatkom k Priporočilu št. R(96)10, ki določa, da morata biti sindikalna svoboda in pravica do stavke zagotovljeni vsem zaposlenim.

d)

Zagotavljanje pravne pomoči predstavnikom delavcev v nadzornem in programskem svetu RTVS

Generalni direktor RTV Slovenije je spremenil prakso zagotavljanja pravne pomoči predstavnikom delavcev v nadzornem in programskem svetu RTVS, ki ima podlago v Pogodbi o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Zadnji postopek zagotovitve pomoči, ki jo je zahteval svet delavcev, je trajal kar pet mesecev.

RTV Slovenija je 20. 10. 2022 na portalu javnih naročil objavila naročilo Svetovalne in druge storitve za potrebe predstavnikov zaposlenih v Nadzornem in Programskem svetu RTV Slovenija. Z njim je iskala ponudnika, ki bi za 6.100 evrov za eno leto nudil »pravno pomoč, pravno svetovanje, ki zajema: telefonsko svetovanje, svetovanje po e-pošti in svetovanje v živo; pripravo mnenj in pritožb; zastopanje predstavnikov zaposlenih pri delovanju; zastopanje predstavnikov zaposlenih v pravdnih postopkih; prisotnost na sejah Nadzornega in Programskega sveta ipd.«. Med razpisom, ki je bil odprt do 11. 11. 2022, je RTV brez pojasnila spremenila pogoj; namesto zahteve, da je ponudnik vpisan v imenik Odvetniške zbornice za področja delovnega, gospodarskega in medijskega prava, je po novem zadoščal zgolj vpis v imenik Odvetniške zbornice Slovenije. Iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila iz 24. 1. 2023, pod katerim je podpisan v. d. generalnega direktorja RTV Grah Whatmough, je razvidno, da so prejeli tri ponudbe; in sicer Odvetniške pisarne Mikulin (za 4.000 evrov brez DDV), odvetnika Jožeta Oberstara (za 4.500 evrov brez DDV) in Odvetniške družbe Pirc Musar&Lemut Sterle (za 6.000 evrov brez DDV). Izbran je bil najcenejši ponudnik, torej odvetniška pisarna Mikulin, s katero pa je v. d. Grah Whatmouth pogodbo podpisal šele 16. 3. 2023.

Celoten postopek zagotovitve pravne pomoči je torej trajal skoraj pet mesecev od objave razpisa, kar je atipično dolgo v primerjavi z drugimi, bistveno obsežnejšimi in dražjimi javnimi naročili RTV, in kar lahko kaže na načrtno zavlačevanje. Iz Službe za komuniciranje RTV Slovenija so odgovorili, da je bila pogodba podpisana v zakonskem roku. Potrdili so tudi, da so predstavniki delavcev v nadzornem in programskem svetu v preteklosti »uporabljali storitve pravnih strokovnjakov, s katerimi RTV Slovenija pogodbeno sodeluje v okviru mesečnih pavšalov« in da nimajo podatka o izvedbi podobnega razpisa v preteklosti. Iz podatkov javne baze Komisije za preprečevanje korupcije Erar izhaja, da je na pavšalu RTV Slovenije vsaj Odvetniška družba Čeferin in partnerji, ki prejema mesečno 7.320 evrov, torej 1.220 evrov več kot bo celoletna pravna pomoč za predstavnike delavcev v programskem in nadzornem svetu RTV.

1.5. Politično motivirani posegi v finančno poslovanje

a)

Oškodovanje v času predsedovanja Svetu EU v korist UKOM-a, junij-december 2021

TV Slovenija je bila »uradna televizijska hiša predsedovanja Slovenije Svetu EU« med 1. 6. 2021 in 31. 12. 2021. Generalni direktor RTVS je pokrivanje predsedovanja v Letnem poročilu RTVS 2021 opisal kot »vsekakor večji projekt druge polovice leta« 2021. Ni pa razkritih nobenih finančnih podatkov.

Po podatkih iz medijev je razvidno, da je bila med UKOM-om in RTV Slovenija sklenjena pogodba o storitvah ob slovenskem predsedovanju Svetu EU. Pogodbeni znesek znaša 180.000 evrov, kar je približno 500.000 evrov manj od dejanske vrednosti medijskih storitev. Pred sklenitvijo pogodbe naj bi UKOM novo vodstvo RTVS, ki je bilo izvoljeno z glasovi vladi lojalnih programskih svetnikov, postavil pred dejstvo: da ima država za medijski del predsedovanja pripravljenih zgolj 180.000 evrov. UKOM je v času predsedovanja vodil Uroš Urbanija, zdaj v. d. direktorja TV Slovenija.

Na podlagi primerljivih stroškov pokrivanja predsedovanja leta 2008 je RTV Slovenija še v mandatu prejšnjega generalnega direktorja Igorja Kadunca UKOM-u poslala ponudbo o zagotavljanju storitev v višini 717.142,84 evra bruto za izvedbo storitev v živo in ponudbo za izvedbo avdiovizualnih konferenc v višini 141.017,36 evra bruto. Iz javno dostopnih podatkov Erar izhaja, da je RTV Slovenije od UKOM-a med avgustom 2021 in januarjem 2023 prejela skupno 289.196,73 evra nakazil, označenih s »Predsedovanje Svetu Evropske unije«. RTV je velik del stroškov torej krila kot medijski partner oz. koproducent, in sicer iz drugih virov (RTV-prispevek, druge tržne dejavnosti). V skladu s pogodbo bi morala ob preseženem pogodbenem znesku RTVS in UKOM skleniti dogovor o medijskem partnerstvu oz. koproducentstvu in odločitev predstaviti javnosti. Tovrstne javne objave ni bilo. RTV Slovenija je sicer leto 2021 končala z izgubo v višini 4,7 milijona evra.

b)

Oškodovanje v korist Planet TV pri športnih prenosih

RTV Slovenija je pridobila ekskluzivne pravice za prenos Svetovnega prvenstva v nogometu v Katarju od 20. 11. 2022 do 18. 12. 2022. Kot razkriva Letno poročilo RTV Slovenije za 2022, je »vložila milijonski znesek za pridobitev pravic«. Vendar RTV Slovenija prvenstva ni prenašala sama, pač pa se je za prenos dela tekem dogovorila s Planet TV. Gre za televizijsko hišo v lasti večinsko državnega Telekoma Slovenije, ki je bila v času 14. vlade RS sredi leta 2020 prodana madžarski družbi TV2 Adria d.o.o. v lasti Józsefa Vida iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Na RTV Slovenija so za časnik Večer pojasnili zgolj, da so junija objavili razpis, s katerim so želeli dobiti partnerja pri prenosu tekem, vendar se na razpis ni prijavil nihče, kasneje pa naj bi interes izkazal Planet TV. Planet TV je tako ekskluzivno predvajal osem tekem prvenstva, z RTV Slovenijo pa tudi polfinale in finale. Na RTV Slovenija so za Večer zatrdili, da podelitev podlicence Planet TV naj ne bi v nobeni meri zmanjšala gledanosti in s tem trženjskih prihodkov RTV Slovenija, pri tem pa niso želeli razkriti zneska, ki ga je Planet TV plačal za podlicenco. Tega zneska RTV Slovenija ne razkriva niti v Letnem poročilu 2022, kjer podelitev podlicence Planet TV sploh ni omenjena.

c)

Sumi nepravilnosti pri izkazu poslovnih rezultatov RTV Slovenija za leto 2022

V četrtek 16. 2. 2023, torej na dan, ko je Ustavno sodišče v zadevi U-I-479/22 objavilo sklep o začasnem zadržanju izvrševanja nekaterih določb novele ZRTVS-1B, je v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija na novinarski konferenci naznanil, da je RTV Slovenija v letu 2022 »prvič po šestih letih poslovala pozitivno«. Dobiček naj bi znašal 96.000 evrov, tak rezultat pa je označil za »odličen dosežek«. Zdi se, da izbira dneva objave rezultatov (brez hkratne objave letnega poročila za 2022) ni bila naključna, ampak v funkciji vplivanja na javno mnenje.

Čeprav je generalni direktor kot razloge za dobiček izpostavil predvsem »rekordne poslovne prihodke, tako na segmentu RTV-prispevka kot na segmentu tržnih dejavnosti« in »zmanjšanje stroškov dela«, je nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc v časniku Delo v zapisu »Računovodska telovadba na RTV« opozoril, da bi RTV dejansko izkazala čez tri milijone evrov izgube, če ne bi vodstvo s spremembo računovodske prakse prikazalo pozitivnega rezultata. Vodstvo je retroaktivno spremenilo pravilnik o računovodstvu[4] in iz sredstev, ki se v višini dveh odstotkov RTV-prispevka zbirajo za namene filmske produkcije, prenesli iz računovodske postavke »pasivne časovne razmejitve« med prihodke RTV Slovenija. Tako so zvišali prihodke za 2,6 milijona evrov. Že 15. 3. 2023 je parlamentarni odbor za kulturo Računskemu sodišču RS predlagal, naj izvede revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja RTV, še posebej pravilnost in zakonitost sestave letnega poročila javnega zavoda za leto 2022. V. d. generalnega direktorja RTV Slovenija je zagotovil, da »ni prišlo do nobenih nepravilnosti v zvezi z evidentiranjem obveznosti za slovensko filmsko produkcijo, spremenili so le pristop«. Teden kasneje, 23. 3. 2023, je Zveza društev filmskih ustvarjalcev Slovenije (v nad. Zveza DSFU) zaradi spornega posega v neporabljena namenska sredstva objavila poziv predsednikoma nadzornega in programskega sveta RTV dr. Borutu Rončeviću in dr. Petru Gregoriču ter Jelki Stergel kot predsednici komisije programskega sveta za kulturne in umetniške programe, v katerem so opozorili, da tolmačenje ali popravljanje predpisov na način, ki bi omogočal možnosti prenosa neporabljenih namenskih sredstev med prihodke, ogroža zasledovanje namena Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije, to je čim bogatejša in obsežnejša domače filmske produkcije.

2. PRITISKI NA UREDNIŠKO IN NOVINARSKO AVTONOMIJO

Zakonska ureditev, ki omogoča popolno politično podreditev javne RTV eni politični opciji, posege v kadrovsko sestavo organov vodenja, upravljanja in nadzora ter vpliv na imenovanje in zaposlovanje urednikov in novinarjev uporablja z namenom vplivanja na uredniško in novinarsko avtonomijo. Podobno kot je ugotovilo ESČP v primeru Manole in drugi proti Moldaviji tudi v primeru RTV Slovenija zakon ni zagotovil zaščite novinarjev in urednikov pred vmešavanjem politike in pred političnimi pritiski.

Podreditev javne RTV Slovenija in posege v uredniško ter novinarsko neodvisnost, ki jih je omogočila ureditev upravljanja po ZRTVS-1, je zelo jasno in brez zadržkov napovedal predsednik 14. vlade RS Janez Janša kmalu po nastopu vlade v svojem zapisu z naslovom Vojna z mediji na spletni strani vlade o javni RTV:

»Ozračje nestrpnosti in sovraštva ustvarja ozek krog urednic, družinsko in kapitalsko povezanih s stebri globoke države ter nekaj povprečnih in podpovprečnih novinark ali novinarjev na vpoklic, ki se v normalni medijski hiši ne bi prebili niti med poročevalce z živilskih tržnic.« (Janez Janša, Vojna z mediji, 11. 5. 2020)

Slika: Spletna stran Vlade RS, 11.5.2020.

2.1. Pritiski, grožnje in discipliniranje novinarjev in urednikov

a)

Pritiski na ustvarjalce oddaje Tarča

Izredna seja komisije programskega sveta za informativne programe o oddaji Tarča, 13. 1. 2022

Z razpravo na komisiji so člani programskega sveta presegli pooblastila in načela, ki jih opredeljujejo Statut RTV, Poslovnik programskega sveta, Etični kodeks članic in članov programskega sveta ter Metodologija programskega sveta RTV Slovenija za izvajanje programskega nadzora. Novinarske organizacije in aktivi RTVS so v javnem pismu 14. 1. 2022 med drugim opozorili: »Protestiramo proti vsakemu poskusu, da bi se v sistemu izrednega nadzora določene in objavljene programske vsebine na RTV Slovenija vzpostavil nekakšen paralelni sistem, ki bi uredništva in novinarje obravnaval v nasprotju z notranjimi poklicnimi standardi, pravili in novinarsko etiko, ki jih je sprejel Programski svet. Nasprotujemo ukrepom in poskusom svetnikov, ki bi mimo samoregulacije in vzpostavljenih samoomejitev posegali v novinarsko in uredniško delo. Glede na javne pozive nekaterih programskih svetnikov celo k sankcioniranju voditeljice Erike Žnidaršič in uredništva oddaje Tarče pa sklic izredne seje razumemo kot poskus posega v novinarsko in uredniško avtonomijo ter politični pritisk na uredništvo Tarče, saj zanj ni nobenega programskega ali profesionalnega razloga.«

Pasivnost vodstva ob sporočilu na vratih uredništva Tarče, 2. 9. 2022

V času pred predsedniškimi volitvami je neznana oseba na vrata redakcije Tarče v prostorih RTV Slovenija sporočilo »Hlapci globoke države«. Aktiv novinarjev Informativnega programa TV Slovenija je o tem obvestil generalnega direktorja RTV Slovenija, a ni bilo nobenega odziva vodstva.

Razkritje interne komunikacije in nezaščita ustvarjalcev Tarče v primeru zunanjih pritiskov

Portal Požareport je v prispevku, objavljenem 5. 9. 2022, zapisal, da ustvarjalci Tarče pretekli četrtek namenoma niso obravnavali mega afere Smodej, ampak so pod krinko soočenja dveh še neuradnih kandidatov za predsednika republike poskušali uprizoriti javno sojenje enemu Anžetu Logarju. Voditeljica oddaje Tarča Erika Žnidaršič je dan po objavi po elektronski pošti zaprosila odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija Jadranko Rebernik, da ustavi »posege/pritiske« zunanjih ljudi na njihovo urednikovanje. Voditeljičino elektronsko sporočilo je odgovorna urednica informativnega programa posredovala Bojanu Požarju s pripisom »Pošiljam vam prošnjo kolegice Erike,« s čimer je namesto, da bi zaščitila zaposlene, povzročila nov val blatenja na spletnih portalih in socialnih omrežjih. Odgovorna urednica bi s svojim ravnanjem med drugim lahko izpolnila vse znake kaznivega dejanja nedovoljene objave zasebnih pisanj po 140. členu KZ-1. Aktiv novinarjev je generalnega direktorja RTV Slovenija vprašal, »kako bo vodstvo ukrepalo zoper odgovorno urednico?«, a se ta na poziv ni odzval.

b)

Dopolnitev Smernic za nastopanje na družabnih omrežjih in digitalnih platformah

Vodstvo RTV Slovenija je sprejelo dopiltev Smernic za nastopanje na družabnih omrežjih in digitalnih platformah, pri čemer bi ravnanje v nasprotju z njimi pomenilo »tako hudo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, da delovnega razmerja med RTV Slovenija in kršiteljem ni več mogoče nadaljevati«. V novinarskih sindikatih so opozorili, da namen protipravnih smernic »ni nič drugega kot poskus utišati kritične glasove in ustrahovati zaposlene«. Dopolnitev smernic je vodstvo nato umaknilo, njihov umik zahtevajo novinarski sindikati v stavkovnih zahtevah.

c)

Grožnja s premestitvijo voditelja Saše Krajnca in urednice Vesne Pfeiffer

Dne 17. 8. 2022 je voditelj Dnevnika Saša Krajnc pred prispevkom o prekinitvi sodelovanja TV Slovenije z revijo Mladino (zaradi poziva odgovornega urednika Mladine v uvodniku k »očiščenju« vseh zaposlenih v zadnjih dveh letih) prispevek napovedal: »Prispevek objavljamo po izrecnem navodilu glavne odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik.«

To je storil v dogovoru z dnevno urednico, ker sta slabo uro pred začetkom oddaje izvedela, da bo namesto dogovorjenega prispevka v oddajo umeščen nek povsem nov, ki je bil tudi že zmontiran. Dnevna urednica bi v skladu s prakso, ki je veljala do takrat, morala biti seznanjena z vsemi predvidenimi prispevki, njihovimi avtorji in vsebino oz. fokusom, v tem primeru pa ni bilo tako. Dnevna urednica je opozorila, da ni imela nobene možnosti, da bi kakorkoli opravila svoje uredniško delo, zato se je od prispevka morala ograditi in hkrati biti transparentna do javnosti. Po objavi prispevka sta bila voditelj in urednica deležna groženj s premestitvijo in disciplinskim postopkom, direktor TV Slovenija Uroš Urbanija se je na očitek o neupoštevanju uredniških standardov in profesionalne prakse odzval s cinično izjavo, ki je podcenjujoča do dela in spodobnosti voditelja in urednice:

»Ker je šlo za očitno stisko obeh zaposlenih, ki ji nista bila kos, ne bom sprožil disciplinskega postopka. Od odgovorne urednice pa pričakujem, da z obema delavcema opravi pogovor in jima določi naloge, ki jih bosta lahko profesionalno opravljala. Nesprejemljivo je, da se delavcem nalaga obveznosti, ki presegajo njihove zmožnosti.«

V Društvu novinarjev Slovenije so ob dogodku izpostavili, da je direktor TV Slovenija prekoračil pooblastila, in ocenili, da gre za »nedopustno neformalno obliko pritiska, s katero želi vodstvo TV Slovenija novinarje in urednike podrediti ter jih ustrahovati tako, da bodo svoje uredniške odločitve prilagodili željam in interesom vodstva«. Dodali so, da tako novinar kot urednica nista kršila nobenega od načel, ob katerih ima direktor televizije široka (tudi programska) pooblastila, ampak sta branila načela, ki jih navaja statut RTVS. Opozorili so tudi, da se v skladu z 21. členom zakona o medijih novinarju ne sme »odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi.« Saša Krajnc ima od takrat bistveno zmanjšano število vodenj Dnevnika, urednica Vesna Pfeiffer pa ureja skoraj izključno le manj zahtevne in izpostavljene informativne oddaje - jutranja poročila in Prvi dnevnik ob 13. uri.

d)

Opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi 38 zaposlenim

Generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough je 7. 10. 2022 38 zaposlenim vročil pisna opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi »zaradi osebnega izražanja mnenja in nedopustnega poseganja v programsko shemo v studiu TV Dnevnika 23. avgusta in/ali 5. septembra«. Sodelavci so namreč dvakrat ob koncu oddaj informativnega programa solidarnostno oz. protestno prišli v studio, in sicer kot:

- Podpora sodelavcev voditelju Saši Krajncu v studiu Dnevnika dne 23. 8. 2022 - v zaključni špici Dnevnika so sodelavci voditelju Saši Krajncu v studiu izkazali podporo po tistem, ko je direktor TV Slovenija Uroš Urbanija odredil premestitev voditelja in dnevne urednice oddaj Dnevnik in Odmevi Vesne Pfeiffer zaradi voditeljeve napovedi, da prispevek objavljajo po izrecnem navodilu odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik (več).

- Protest sodelavcev zaradi groženj in pritiskov vodstva RTV Slovenija ob koncu Dnevnika dne 5. 9. 2022 - ob koncu oddaje so se sodelavci informativnega programa v studiu pridružil voditeljema Jasmini Jamnik in Igorju Bergantu in s tem izrazil protest proti pritiskom in grožnjam vodstva RTV Slovenija.

Vodstvo je v odzivu na protest naslednji dan zapisalo: »S tem dejanjem so se posamezniki povsem izenačili s skupino aktivistov pod vodstvom Ladislava Trohe, ki je lani septembra vdrla v studio javnega zavoda in na nedopusten način poskušala poseči v programski čas.«

V novinarskem sindikatu so opozorili, da vročitev opozoril pred odpovedjo 38 zaposlenim razumejo kot »zlonamerno uporabo tega instituta in nadaljevanje pritiskov ter ustrahovanje vodstva RTV Slovenija zaposlenih in stavkajočih, da bi jih na ta način utišali in jim omejili pravico do svobode govora in obveščanja javnosti o cenzuri ter dogajanju v javnem mediju«.

Na vročitev opozoril pred odpovedjo so se odzvale tudi številne institucije, med drugim Univerza v Ljubljani (odziv Univerze v Ljubljani) ter Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS), katere odziv je podpisalo 22 direktorjev slovenskih raziskovalnih inštitutov (odziv KOsRIS).

e)

Zahteva direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije za začetek disciplinskega postopka zoper novinarko Eugenijo Carl

V času požarov na Krasu se je novinarka TV Slovenija Eugenija Carl 17. 8. 2022 na svojem Facebook profilu kritično odzvala na poročanje s terena, saj naj bi se novinarka oddaje Panorama vklapljala iz kraja, 45 kilometrov oddaljenega od požarišča. V enem od kasnejših zapisov je pojasnila, da je bil to »kritičen zapis v zaščito profesionalnega in verodostojnega novinarstva. Ni bil žaljiv do novinarke niti v eni vejici. Posebej sem poudarila, da za tak faux pas ni bila kriva novinarka, pač pa njeni šefi, ki naj že enkrat profesionalizirajo oddajo ali pa naj jo ukinejo.« V tem istem zapisu novinarka pojasnjuje, da je »zaradi tega mojega kritičnega zapisa direktor TVS Uroš Urbanija pisal pravni službi RTV, naj zoper mene sproži disciplinski postopek. Pravna služba je to delegirala v Koper, direktorju Regionalnega centra RTV. Pameten možakar v zapisu ni videl nič žaljivega, ker žaljivega seveda ni bilo ničesar, in je vsakršno izrekanje opominov (po možnosti pred odpovedjo delovnega razmerja) ali kaj podobnega zavrnil.« Novinarka je predlog za sprožitev postopka razumela kot poskus utišanja in discipliniranja (več).

f)

Pritiski vodstva TV Slovenija na družabnih omrežjih

Komentar v. d. direktorja TV Slovenija Uroša Urbanije o sodelovanju novinarke Tatjane Pirc v Strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora, 17. 3. 2023

Kljub temu, da direktor TV Slovenija ni direktno nadrejen sodelavcem Radia Slovenija, ima njegov komentar sodelovanja radijske novinarke Tatjane Pirc, s katerim ji zaradi sodelovanja v posvetovalnem telesu vlade odreka sposobnost nadaljnjega opravljanja novinarskega poklica, zastraševalni učinek:

Slika: Zapis Uroša Urbanije, 17. 3. 2023.

Takšne izjave imajo »zastraševalni učinek« na vse ostale, tudi televizijske novinarje in urednike. Društvo novinarjev, ki je na javni poziv Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (v nad. CNVOS), ki izvaja transparentne postopke za izbiro predstavnikov civilne družbe v telesa državnih organov, Tatjano Pirc predlagalo za kandidatko za članico sveta, je v svojem odzivu pojasnilo, da je Tatjana Pirc odlična novinarka, profesionalka z izjemnimi izkušnjami in predsednica Novinarskega častnega razsodišča: »V društvu novinarjev smo jo prav zaradi tega predlagali za članico Sveta za preprečevanje sovražnega govora kot predstavnico nevladnih organizacij. Sodelovanje predstavnika novinarjev v svetu je po našem mnenju pomembno, saj novinarji sooblikujemo javni dialog, smo tako tarče nestrpnega, nespoštljivega in sovražnostnega govora kot tudi poganjalci ali zaviralci polarizacije in nestrpnosti v družbi. Vodstvo RTV Slovenija bi lahko izrazilo priznanje za imenovanje kolegice v pomembno strokovno telo, namesto da jo direktor televizije zaradi sodelovanja v svetu šikanira. Članice in člani sveta v nobenem smislu ne opravljajo dela za vlado, ampak so del svojega prostega časa pripravljeni nameniti pripravi predlogov za dvig kulture dialoga v družbi.«

g)

Zaščita politično sprejemljivih sodelavcev v primerih spolnega nadlegovanja na delovnem mestu

Policija je enega od urednikov v Informativnem programu TV Slovenija po zaključku preiskave kazensko ovadila zaradi šikaniranja na delovnem mestu, potem ko je bila decembra 2022 zoper njega podana prijava zaradi spolnega nadlegovanja. Takrat je bila podana tudi prijava na RTV pooblaščenko za mobing.

V skladu z Dogovorom o preprečevanju in odpravljanju mobinga v javnem zavodu RTVS, sklenjenem med vodstvom RTVS in Svetom delavcev, je predviden postopek ter posebna komisija (skupni odbor), ki obravnava posamezno prijavo mobinga, zavod ima tudi pooblaščenca za mobing, imenovanega za obdobje 4 let. Skupni odbor je v skladu z dogovorom »dolžan obravnavo prejete vloge začeti nemudoma«, prav tako je delodajalec zavezan, da »takoj« po prejemu predloga ukrepov in sankcij (do njega sta upravičena delodajalec in Svet delavcev, ne pa tudi prijavitelj ali žrtev; v enem primeru se je morala žrtev obrniti na Informacijskega pooblaščenca, da je ta dokument prejela) s strani skupnega odbora ustrezno zaščiti žrtve in prepreči njihovo nadaljnje šikaniranje ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo posledic mobinga. Toda hkrati, kot je zapisano v dogovoru, ni vezan na predlog glede vrste ukrepov in sankcij s strani skupnega odbora.

Vodstvo RTV Slovenija in uredništvo doslej nista naredila nič za zaščito žrtev, vodstvo mnenja pooblaščenke za mobing ignorira. Pooblaščenka za mobing je opozorila, da je treba v zgoraj omenjenem primeru ustvariti delovno okolje, v katerem žrtev in storilec ne bosta delala skupaj, toda zgodilo se je, da je bila z delovnega procesa umaknjena žrtev. Obstaja resen sum, da je takšna obravnava posledica politične pristranosti vodstva, ki otežuje enako obravnavo za vse zaposlene in vzpostavljanje varnega delovnega okolja.

h)

Pritiski politikov in vodstva TVS po prenosu proslave ob podelitvi Prešernovih nagrad 2023

Pritiski politikov in vodstva RTV Slovenija se ne izvajajo zgolj v informativnem programu, ampak tudi v drugih uredništvih. Po prenosu proslave ob podelitvi Prešernovih nagrad 7. 2. 2023 sta bila političnih pritiskov deležna režiser prenosa prireditve (Božo Grlj) in urednica Uredništva oddaj o kulturi (Zemira A. Pečovnik). Takoj po zaključku prenosa, ki je vključeval tudi prihod Svetlane Makarovič na oder po koncu umetniškega programa, so se na režiserja in urednico zvrstili pritiski tako s strani politikov, programskih svetnikov in članov vodstva RTV Slovenija.

Predsednik stranke SDS je v svojem zapisu na omrežju tviter izrazil mnenje o nesprofesionalnem delu ustvarjalcev prenosa in posredno pozval k njihovemu sankcioniranju. Opažanje in poziv sta se mu zdela tako pomembna, da je svoj zapis v nadaljevanju še enkrat poobljavil:

Janša o proslavi in potrebi po sankciji.jpg

Slika: Zapis Janeza Janše, 8. 2. 2023.

Tudi član programskega sveta, imenovan na predlog stranke SNS, Vane Gošnik je pozval k javni objavi imen urednikov prenosa, zapis je poobjavil Janez Janša:

Slika: Zapis Vaneta Gošnika, 7. 2. 2023.

Direktor TV Slovenija Uroš Urbanija je svoje nezadovoljstvo z izvedbo prenosa izrazil dan po dogodku. Sporočilo, ki ga je poobljavil Janez Janša, je napovedalo dogajanje v nasledjih dneh, ki so ga mediji blizu strankam SDS in NSi poimenovali "posebna preiskava znotraj RTV".

Urbanija o režiserkju in urednici, RT Janša.jpg

Slika: Zapis Uroša Urbanije, 8. 2. 2023.

Direktor TV Slovenija Uroš Urbanija je res takoj naslednji dan po prenosu, 8. 2. 2023 zahteval, da vsi udeleženi od režiserja, urednice do kamermanov, producentke, tehničnega vodje podajo pisna poročila o dogodku. Dne 14. 2. 2023 sta režiser in urednica izvedela, da naj bi dobila opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. O tem dogodku je razpravljala tudi Komisija za kulturno umetniški program programskega sveta, na marčevski seji programskega sveta pa je programski svetnik Slavko Kmetič zahteval informacije, kakšne bodo sankcije za odgovorne, torej za režiserja in urednico, v primeru tega »nezaslišanega škandala«. Odgovor vodstva je bil, da poteka notranja preiskava in da bodo informacije dobili. Režiser in urednica sta takoj naslednji dan po seji programskega sveta dobila pisni vabili na ločena sestanka k direktorju TVS Urošu Urbaniji. Še vedno je »v zraku« grožnja z opominom.

2.2. Kršitve poklicnih meril in načel novinarske etike

Skladno s Priporočilom Sveta Evrope o položaju javnih medijev v informacijski družbi Recommendation CM/Rec(2007)3 of the Committee of Ministers to member states on the remit of public service media in the information society morajo biti javni mediji »vir nepristranskih in neodvisnih informacij in komentarjev ter inovativnih in raznolikih vsebin, ki so v skladu z visokimi etičnimi standardi in standardi kakovosti. Države članice bi morale zagotoviti, da javni mediji predstavljajo prostor verodostojnosti in zanesljivosti med množico digitalnih medijev, ki izpolnjujejo svojo vlogo nepristranskega in neodvisnega vira informacij, mnenj in komentarjev ter širokega nabora programov in storitev, zadovoljevanje visokih etičnih standardov in standardov kakovosti.«

Da bi izpolnila te cilje ter zavedajoč se svoje družbene moči in odgovornosti do javnosti je Svet RTV Slovenija na 18. redni seji 18. 5 2000 sprejel in na 19. seji 22. 6. 2000 dopolnil Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija.

V nadaljevanju navajamo najbolj očitne primere kršitev poklicnih meril in standardov v zadnji dveh letih:

a)

Asimetrija v poteku pogovorov s predsednikom vlade in opozicijo

Odgovorna urednica Informativnega programa TVS Jadranka Rebernik je opustila dolžnost usklajenih priprav na daljši pogovor s predsednikom vlade, ki mu v skladu s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike (točka 4.2. Prispevki o političnih strankah) sledi daljši pogovor z opozicijo. Z neusklajenostjo v pristopu, zasnovi in novinarski zasedbi je ustvarila vtis o neenaki obravnavi – ustrežljivim in mehkim pristopom do predsednika vlade ter ostrim in kritičnim pristopom do opozicije. Kršitev je ugotovila tudi varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. (Mesečno poročilo o odzivih občinstva, december 2021). Zapisala je, da je v obeh oddajah prišlo do asimetrije in velike razlike v poteku pogovorov, vsebini vprašanj in načinu spraševanja. Iz poročila varuha v tej zadevi je tudi razvidno, da je odgovorna urednica hkrati kršila Pravilnik o varuhovem delovanju (14. člen), ker se kljub obveznosti sodelovanja z varuhom ni odzvala na poziv, naj se izreče v zadevi, kar je tudi odmik od dosedanjega načina sodelovanja med varuhom in odgovornimi uredniki.

b)

Vojna v Ukrajini in predvajanje programa BBC

Ob izbruhu vojne v Ukrajini odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik ni angažirala vseh potrebnih produkcijskih in kadrovskih virov informativnega programa. Javnosti ni zagotovila temeljite in celovite obveščenosti o izrednem zunanjepolitičnem in varnostnem dogodku z izjemno daljnosežnimi posledicami. Tudi v svojem mesečnem poročilu je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev zapisala, »da je bilo prve dni po začetku vojne poročanje TV Slovenija dokaj skopo.« Namesto konstruktivnega dogovarjanja in usklajevanja med uredništvom dnevno-informativnih oddaj, notranje in zunajepolitično redakcijo – za pripravo izvirnega informativnega programa javne televizije – je kreiranje programa prepustila v. d. direktorju TV Slovenije Valentinu Arehu, ki se je odločil za predvajanje BBC-jevega pokrivanja vojne v simultanem prevodu. K ogledu programa so bili gledalci zavajajoče in lažno vabljeni z napovedjo, da gre za projekt v sodelovanju BBC in RTV Slovenija. S tem ni opravila svoje uredniške naloge in je sodelovala v krnitvi ugleda javnega medija. Naknadno je škodila ugledu sodelavcev, ko je zavedla člane programskega sveta in odgovornost za programski deficit prenesla na novinarje.

Odgovorna urednica ni sprožila že desetletja uveljavljanih mehanizmov organizacije uredništva v primeru izrednih dogodkov, kot so vojne in naravne katastrofe. Če je RTV Slovenija v primeru napada na Svetovni trgovinski center v ZDA, vojne v Iraku, posredovanja v Afganistanu, jedrske nesreče v Fukušimi praktično takoj že imela posebna poročila in posebne oddaje, je sistem ukrepanja v primeru Ukrajine potekal bistveno počasneje. Namesto da bi urednica v dogovoru z zunanjepolitično redakcijo takoj poslala na teren dopisnike, angažirala vse produkcijske zmogljivosti v hiši, se tokrat to ni zgodilo. Odgovora na to, zakaj se to ni zgodilo, nikoli ni podala. Namesto tega je preložila krivdo za slabo odzivnost na novinarske kolege.

c)

Cenzura v prispevku Zaposleni na RTVS izrazili nezadovoljstvo

Novinarsko častno razsodišče (v nad. NČR) je 14. 7. 2022 ugotovilo, da je odgovorna urednica Informativnega programa TVS Jadranka Rebernik kršila 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ki določa da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. NČR je pritrdilo tožniku, da bi, če ne bi bil dostopen celoten posnetek novinarske konference in o njej ne bi poročali drugi mediji, javnost dobila vtis, da se nad zaposlenimi na RTV izvajajo zunanji pritiski, vodstvo pa da jih bo pri tem zaščitilo. Toda zaposleni so na tiskovni konferenci 7. 3. opozorili predvsem na dejanja vodstva RTV Slovenija. NČR je ocenil, da gre v primeru posega, s katerim je odgovorna urednica spremenila vsebino in pomen prispevka z novinarske konference o pritiskih na novinarje RTVS, za cenzuro.

d)

Volilni projekt na javni televiziji

RTV Slovenija je nepripravljena vstopila v volilni projekt, brez jasne definicije, kako bo v soočenjih razvrščala parlamentarne in neparlamentarne stranke, kar je begalo občinstvo, vzbujalo vtis pristranskosti ter pozornost z vsebinskih razprav, ki bi državljanom pomagale pri odgovornem državljanskem odločanju (kar terjajo Programski standardi) preusmerjalo na odločitve o organizaciji soočenj. Poklicna merila in načela novinarske etike v točki 3.2. jasno zahtevajo, da mora v primeru nejasnosti RTV Slovenija pridobiti uradno pojasnilo predsednika državnega zbora. Generalni direktor RTVS kljub nejasnostim, ki so povzročala zmedo pri pripravi soočenj in dnevnoinformativnih oddaj, ni zaprosil za mnenje pri predsedniku DZ glede razvrščanja parlamentarnih in neparlamentarnih strank, samovoljno se je odločil za uvrstitev stranke Moja Dežela Aleksandre Pivec med parlamentarne stranke, čeprav je Pravna služba RTV ugotovila drugače. S tem je dopustil ugibanja, da je bil privilegiran položaj Naše dežele zasluga tesnih povezav med Aleksandro Pivec in namestnikom predsednika PS Andrejem Prebilom. Za volilni projekt je odgovorna urednica IP TVS Jadranka Rebernik zadolžila tudi ali predvsem novinarje, ki se javno istovetijo z eno politično opcijo (stranko) ali za vodenje tako zahtevnih pogovornih oddaj niso bili poklicno in etično usposobljeni. Za vodenje osrednjih soočenj parlamentarnih strank je, denimo, angažirala novinarja, ki je večkrat sodeloval z vlado pri pripravi državnih proslav, kar je v nasprotju z načelom izogibanja nasprotja interesov ali videza takšnega nasprotja. Z zasnovo oddaje brez merjenja časa nastopov, vsebinsko nepripravljenostjo, tendencioznimi vprašanji in načinom vodenja ni izkazoval enake kritične distance do vseh sodelujočih, kar je kršitev Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija, Zakona o RTV Slovenija in Programskih standardov RTV Slovenija. Za vodenje prvega soočenja je angažirala novinarko, ki za vodenje političnih soočenj nima nobenih izkušenj. Za soočenje neparlamentarnih strank je angažirala novinarja, ki je v javni medij prišel tik pred tem in ni ne jezikovno ne programsko dosegal pričakovane ravni TV SLO. S tem je sodelovala pri krnitvi ugleda javnega medija.

e)

Nepodaljšanje pogodbe voditelju oddaje Studio City

Nepodaljšanje pogodbe voditelju Studia City Marcelu Štefančiču zaradi njegovih izjav, izrečenih na Javni tribuni za javni RTV, kot je to razlagalo vodstvo RTV, pomeni kršitev 3. alineje 21. člena Zakona o medijih: »Novinarju se ne sme odpovedati delovnega razmerja ali prekiniti sklenjene pogodbe z njim, zmanjšati plače, spremeniti statusa v uredništvu ali kako drugače poslabšati njegovega položaja zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi«. V veljavnem Pravilniku o poklicnih standardih na RTV Slovenija hkrati piše: »Noben delavec RTV Slovenija ne sme biti delovno ali disciplinsko kaznovan ali preganjan zaradi svoje politične, sindikalne ali stanovske dejavnosti, če z njo ne ovira delovnega procesa, svojih delovnih obveznosti ali ne krši zakonskih določil o politični propagandi«. RTV bi se morala hkrati v skladu s Poklicnimi merili izogibati vsemu, kar lahko spodbudi upravičeno domnevo, da je novinar ali javni zavod pristranski ali pod vplivom neke skupine za pritisk, ne glede na to, ali je ta ideološka, politična, finančna, socialna, verska ali kulturniška.

f)

Cenzura na stavkovni dan

Čeprav uredništvo MMC-ja od marca 2022, ko je v. d. urednika postal Igor Pirkovič, pretežno deluje v samoorganizaciji novinarjev in dnevnih urednikov, se je v. d. urednika v času stavke vseeno angažiral: Dopoldne je samovoljno posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil prispevek o stavki. Kolegi, ki so na MMC-ju zaposleni več kot deset let, prakse, da bi urednik uredništva samovoljno spreminjal, kaj šele umikal objave na vstopni strani, ne pomnijo. Ko so prispevek o stavki vrnili na portal, je Igor Pirkovič po elektronski pošti zagrozil, da bo proti urednikom in novinarjem sprožil postopke. Nato je tehnična služba na zahtevo generalnega direktorja RTV Slovenija dnevni urednici onemogočila urejanje spletne strani. To je uredništvo razumelo tudi kot kršitev zakona, saj na portal ni bilo mogoče več uvrščati niti novic, ki so pomembne za življenje ljudi in skupnosti, kar je RTV Slovenija po zakonu dolžna početi.

g)

Prispevek Igorja Pirkoviča o noveli ZRTVS 1B

V prispevku, objavljenem v TV Dnevniku 26. 9. 2022, je avtor Igor Pirkovič kršil 4., 10. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, saj je zamolčal informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme, z montažo arhivskih (in ne označenih kot takšnih) izjav potvarjal vsebino in ni ločil komentarja od informacije, kar ni združljivo s poklicno novinarsko etiko in je v nasprotju s standardi televizijskega novinarstva. V zvezi s tem je Sindikat novinarjev Slovenije podal prijavo na NČR. Avtor je temo (de)politizacije RTV Slovenija predstavil necelovito, ob navajanju selektivno izbranih informacij tudi zavajajoče. Ko je napovedal argumente predlagateljev zakona, jih gledalcem ni predstavil, temveč je zgolj ponavljal, da zakon prinaša depolitizacijo, pri čemer ni jasno pojasnil okoliščin in sprememb, ki jih novela prinaša. V prispevku so umanjkale informacije, pomembne za celovito razumevanje teme: celovita in točna informacija o predvideni sestavi sveta, informacije o trenutni sestavi Programskega sveta, argumenti predlagateljev in njihovo kritično ovrednotenje. V prispevku gledalci ne le, da niso dobili vseh informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, temveč je avtor s kombinacijo informacij, svojih interpretacij in montažo izjav vpletenih zameglil pogled na obravnavano temo in otežil tudi jasnost novinarskega sporočila. Gledalci tako nis(m)o vedeli, kdaj in v katerem kontekstu so bile posamezne izjave podane ter kdaj in v katerem kontekstu so nastali določeni posnetki.

h)

Kršitve poklicnih meril v referendumskih oddajah o noveli ZRTVS 1B

V referendumskih oddajah o noveli ZRTVS-1B, ki sta bil na sporedu TV Slovenija 14. in 17. 11. 2022 je bilo, po ugotovitvah varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev, kršenih več določil Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija. Oddaji sta imeli poleg odmerjenega časa za zagovornike in nasprotnike zakona vključene še zelo dolge citate z izraženimi mnenji glede novele zakona. V prvo oddajo sta bila vključena posnetek dr. Žige Turka in dr. Marka Novaka (oba približno 1.40 minute) ter Janeza Šušteršiča (približno 2 minuti). V drugo oddajo sta bila vključena branje dela pisnega mnenja dr. Mateja Avblja (približno 3 minute) ter dr. Gorazda Trpina in Alojza Kovšce (približno 2 minuti). Vsi štirje posnetki so izražali negativno mnenje o zakonu in jih zato ne moremo šteti kot nepristranska vprašanja voditeljice, temveč kot mnenja proti zakonu. Vsebinsko so zato pomenili čas, namenjen stališčem proti zakonu, se pa v čas namenjen nasprotnikom zakona, niso vštevali. Zato so kršili zahtevano nepristranskost oddaje, uravnoteženosti sporočanja in deloma tudi odgovornost. Kršena so bila tudi določila o predvolilnih oziroma predreferendumskih soočenjih. Na pritožbo Mirovnega inštituta - kot enega izmed organizatorjev referendumske kampanje - je varuhinja ugotovila pristransko zasnovo obeh oddaj, saj je »vključitev prej posnetih citatov oseb, ki so v veliki meri izražali mnenja in stališča proti zakonu v del oddaje, ki bi moral biti povsem nevtralen in nepristranski, porušila zahtevano nepristransko zasnovo oddaj.« V sklepu varuhinje je še poudarjeno: »Referendumsko soočenje je žanrsko oddaja, v kateri je enakopravna zastopanost mnenj za in proti izrecno poudarjena in zahtevana. Zaradi izjemne pomembnosti za enakopraven dostop državljanov do pomembnih informacij za njihovo kompetentno uresničevanje temeljnih ustavnih pravic je referendumsko soočenje oddaja, podrobno opredeljena in predpisana skoraj do minute natančno tudi z zakonoma (6. člen Zakona o volilni in referendumski kampanji, 12. člen ZRTVS-1) ter s Poklicnimi merili in načeli novinarske etike v programih RTV Slovenija (točka 3.2). V obeh oddajah je po ugotovitvah varuhinje šlo tudi za neenakopravno predstavitev mnenj, saj je bil čas, porabljen za predstavitev mnenj proti uveljavitvi novele zakona, bistveno daljši od časa, namenjenega mnenjem v prid zakona.

i)

Oddaja RTV danes in jutri z Vido Petrovčič

V oddaji RTV danes in jutri na TV SLO 1, ki jo je vodila Vida Petrovčič, sta bila 29. 11. 2022 kršena vsaj dva člena Kodeksa novinarjev Slovenije, in sicer 3. in 4. člen. V oddaji so bile izrečene hude obtožbe zoper stavkajoče na RTV Slovenija, ki jih je neposredno izrekla (tako v oddaji kot v vabilu pred oddajo) voditeljica (in njihova sodelavka) Vida Petrovčič, a od njih ni pridobila odziva. Odziva pa ni pridobila tudi po tistem, ko sta jo stavkovni odbor in Sindikat novinarjev Slovenija na to opozorila in ji hkrati poslala odziv. Vida Petrovič je kršila tudi 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ko je v oddaji zamolčala informacije, pomembne za razumevanje obravnavane teme. V oddaji je bilo govora o stavki, sindikatih, mobingu in stavkajočih, toda njihovega pogleda na obravnavano temo ni vključila, prav tako ni vključila v javnosti dostopnih pomembnih dejstev, in sicer okoliščin, ki so pripeljale do stavke, kontinuirane pritiske vodstva na zaposlene in stavkajoče, tudi z zlorabljanjem disciplinskih postopkov, ter primerov poseganja v poklicno avtonomijo. Namesto tega je sporočilo oddaje, ki smo ga dobili gledalke in gledalci, enostransko in hkrati so bili skozi njega stavkajoči predstavljeni kot psihološki problem, uporabljale so se oznake, kot so »psevodloški sateliti« in omenjale besede agresija, jeza, intenzivne emocije in »vsi ti negativni atributi«. Tako so bili stavkajoči, ki se že leto dni borijo za avtonomno novinarstvo in boljše pogoje dela na javni RTV in ki stavkajo že več kot pol leta, tudi diskriminirani zaradi sindikalnega delovanja in članstva v sindikatu. V zvezi s tem so v Sindikatu novinarjev Slovenije podali prijavo na Novinarsko častno razsodišče.

j)

Nestrokovna in neodgovorna oddaja Arena o izstopu iz Svetovne zdravstvene organizacije

O izstopu Slovenije iz Svetovne zdravstvene organizacije, ki ga predlagajo nekatere civilnodružbene organizacije in posamezniki, se je v oddaji Arena 20. 2. 2023 razpravljajo enostransko, brez strokovnih razpravljalcev in na temelju teorij zarot, Vida Petrovčič pa je oddajo vodila izrazito enostransko in nestrokovno. Pri tem je povsem obšla izrecna določila Poklicnih meril in načel novinarske etike glede poročanja o zdravju (točka 10.2.) in dodatnih etičnih priporočil, oblikovanih v obdobju epidemije covida-19, glede prepovedi t. i. lažnega uravnoteževanja v posredovanju informacij o zdravju. Zdravniška zbornica Slovenije je v svojem odzivu na neodgovorno izbiro gostov in širjenje dezinformacij varuhinji pravic gledalcev, odgovorni urednici in avtorici oddaje izrazila svojo osuplost: »Oddaja je podrla številne napore vaših sodelavcev na Radioteleviziji Slovenija, ki verjamejo v odličnost pri komuniciranju znanosti. Gledalcem, ki pričakujejo resnične in strokovne informacije, je nekritično posredovala mnenja, na težavnost katerih sta večkrat opozorila tako medicinska kot druga stroka. Posledice tovrstne priprave vsebin presegajo krhanje ugleda medija in odgovornih, ki so v njihovi pripravi sodelovali.«

k)

Neposredni prenos Drugega vseslovenskega shoda upokojencev na TV SLO 1

Vodstvo RTV se je odločilo, da bo 1. 3. 2023 prenašalo shod upokojencev, katerega organizator je bivši poslanec in član stranke SDS Pavle Rupar (več). Odločitev je sporna, saj so Poklicna merila in načela novinarske etike zelo natančna glede tega vprašanja. Vsaka predvajana vsebina mora imeti urednika, ki odgovarja za vsebino, Zakon o medijih (v nad. ZMed) namreč določa: »Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače.« (tretji odstavek 18. člena ZMed) Pri neposrednih prenosih dogodkov (npr. državne proslave, verskega obreda) se odgovorni urednik vnaprej seznani s scenarijem in po potrebi vanj poseže. Ker je pri shodih vnaprejšnja seznanitev s potekom in vsebino pogosto nemogoča, za prenose protestov Poklicna merila in načela novinarske etike v programih RTV Slovenija v točki 5. 9. 1 vsebujejo posebna določila, pri čemer je bistveno:

pri spremljanju takih dogodkov je velika nevarnost manipulacij,
poročanje novinarjev RTV Slovenija o demonstracijah za pravice in svoboščine določenih posameznikov ali skupin ne sme biti v škodo pravic in svoboščin drugih,
uredniki in novinarji o spremljanju demonstracij ne obveščajo nikogar zunaj RTV Slovenija, saj napoved poročanja lahko vpliva na obisk in namere organizatorjev.

Ni jasno, ali je vodstvo tehtalo morebitne posledice shoda, če bi prišlo do sovražnega govora, pozivov k nasilju ali samega nasilja. Prvi neposredni prenos katerega od protestov v minulih treh desetletij zato zbuja utemeljen sum, da je vodstvo RTV Slovenije pri odločitvi delovalo politično.

l)

Pristranska in trivialna oddaja Arena ob dnevu žensk

Pogovorna oddaja Arena z naslovom Od 8. marca do fenomena nove civilne družbe, ki jo je 6. 3. 2023 vodil urednik in voditelj Igor Pirkovič, je bila izrazito pristranska in trivialna, pri čemer ni vključevala relevantnih sogovornikov in sogovornic. Eva Irgl, Valentina Plaskan, Helena Blagne so ženske, ki niso v ničemer povezane z bojem za pravice žensk niti do tega boja nimajo odnosa. Opredeljevanje do feminizma izraža izrazito predmoderno razumevanje enakosti spolov. Oddaja, ki je v funkciji retradicionalizacije slovenske družbe, antifeminizma in seksizma.

m)

Prenos okrogle mize o svobodi medijev v organizaciji poslanke EP Romane Tomc in Evropske ljudske stranke na TV SLO 3

RTV Slovenije nikoli ni prenašala ali predvajala okroglih miz, ki jih organizirajo različne strankarske grupacije v Evropskem parlamentu. Evropska poslanka stranke SDS Romana Tomc je v Bruselj 9. 3. 2023 povabila zagovornike političnega prevzema RTV Slovenija, Petra Jančiča, bivšega poslanca in člana SDS Mira Petka in predsednika programskega sveta dr. Petra Gregorčiča. Tokrat je vodstvo odločilo, da je to okroglo mizo treba predvajati, čeprav je zasedba izrazito enostranska, izrečene pa so bile številne polresnice o delovanju javnega servisa. Na tretjem programu RTV sicer predvaja zelo različne dogodke, poleg novinarskih konferenc tudi novinarske konference civilne družbe. Ni pa se še zgodilo, da bi prenašali strankarske dogodke iz Bruslja in poleg tega poskrbeli za izdatno oglaševanje oddaje. Urednik oddaje je bil Rajko Gerič.

n)

Neprofesionalno in pristransko izvedena oddaja Dnevnik

Po 1. 3. 2023, ko se je na RTV Slovenija zaposlil Rajko Gerič, je viden dodaten strankarskopolitični premik informativnega programa. V tem času se je okrepila zloraba oddaj, kot so Dnevnik in Odmevi, za politične obračune. Odgovorni urednik Informativnega programa TV SLO 2 Rajko Gerič, ki pogosto nadomešča odgovorno urednico Informativnega programa TV SLO 1 Jadranko Rebernik, je 10. 3. 2023 na novinarsko konferenco predsednika vlade Roberta Goloba poslal Gašperja Petovarja z vprašanji, ki jih je urednica že prejšnji večer skušala vsiliti voditeljici Odmevov Tanji Starič. V Dnevniku je avtor prispevka za zgodbo, ki ni prinesla nobenega novega elementa in je bila za gledalce z vidika obravnavane teme neinformativna, porabil skoraj 4 minute. To je minutaža, ki je novinarjem nedosegljiva, tudi kadar gre za prispevke z zelo aktualno in zelo relevantno vsebino. Tendencioznost prispevka, ki ni upošteval osnovnih novinarskih pravil, je bila jasno namenjena obračunu s predsednikom vlade.

o)

Neposredni prenos shoda Drugi shod proti Jankovićevemu nasilju na TV SLO 1

TV Slovenija se je ponovno odločila za neposredni prenos shoda pred mestno hišo v Ljubljani in ga 20. 3. 2023 predvajala na TV SLO 1. Organizator in prijavitelj shoda je bila politična stranka »Za Slovenijo - Glas za otroke in družine«, vodja shoda pa njen predsednik Aleš Primc. TV Slovenija je prenos v spored uvrstila z naslovom »2. shod proti Jankovićevemu nasilju, za zdravnike in za čisto pitno vodo«; prvotno je bil predviden med 14.30 in 15.30, a je trajal sedem minut dlje; komentirala ga je Vida Petrovčič. TV Slovenija je v marcu 2023 poleg neposrednega prenosa shoda upokojencev (1. 3. 2023), neposredno prenašala še »Podnebni štrajk 2023« (3. 3. 2023) in feministični protest »Patriarhat ubija« (8. 3. 2023), pri čemer je prvega predvajala na TV SLO 3, pri drugem pa televizijskega prenosa na programih TV Slovenija ni bilo, so pa shod predvajali na spletnem programu MMC TV.

Točka 5. 9. 1. poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV Slovenija pri neposrednem prenosu niso bila upoštevana, saj vodstvo TV Slovenija nima načrta obvladovanja v primeru posega v pravice in svoboščine drugih ljudi (npr. kaznivih dejanj zoper javni red in mir ali zoper čast in dobro ime), hkrati pa o demonstracijah obvešča javnost in celo objavlja pozive organizatorjev k udeležbi na protestih. V zadnjem delu shoda je namreč nastopil govorec, čigar prispevek je bil diskriminatoren, vključeval je tudi elemente kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika (v nad. KZ-1). RTV Slovenija je njegov govor prenašala v celoti in s tem prispevala k širjenju sovraštva in nestrpnosti:

»Samo vi, gospod Janković, priseljenec, veliki srbski Slovenec in slovenski Srb, ker ste po očetu…, oče je Srb Stevan Janković, mati pa je Slovenka Ivanka Janković. In vi ste postavili in postavljate fekalni kanal na vodovarstveno območje. Gospod Janković, ali si lahko predstavljate, da bi vi peljali fekalni kanal čez vodovarstveno območje, iz katerega dobijo vodo Beograjčani? Gospod Janković, ponavljam, ali si lahko predstavljate, da bi vi peljali fekalni kanal čez vodovarstveno območje, iz katerega dobivajo vodo Beograjčani? Veste, kaj bi naredili Beograjčani in srbski politiki z vami? Tisti dan bi vas ustrelili.«

Video: Nezani govorec, Neposredni prenos na TV SLO 1, 20. 3. 2023.

Poleg tega je bil z vnaprejšnjo napovedjo prenašanja protestov kršen del točke 5. 9. 1. poklicnih meril in načel novinarske etike v delu, ki se nanaša na prepoved urednikom in novinarjem, da o spremljanju demonstracij obveščajo nikogar zunaj RTV Slovenija, saj napoved poročanja lahko vpliva na obisk in namere organizatorjev.

V oddajo Arena z naslovom »Kanalizacija v kozarcu vode« je bil dne 13. 3. 2023 umeščen prispevek s terena, katerega izključna vsebina in namen sta bila poziv k udeležbi na shodu, kar kaže na politično motiviranost uredniških odločitev. Aleš Primc, zastopnik in predsednik politične stranke »Za Slovenijo - Glas za otroke in družine«, ki shod organizira, je takole pozval Ljubljančane in Ljubljančanke na shod:

»Vsi vemo, kaj pomeni čista pitna voda. Rabimo jo čisto vsak dan. Ljubljančanke in Ljubljančani moramo vedeti, da pod temi polji leži naša čudovita čista pitna voda, ki jo hoče janković uničiti. Sedaj je čas, da jo zaščitimo. Zato vse Ljubljančanke in Ljubljančane vabimo na protestni shod proti Jankovičevemu nasilju, za zdravnike in za čisto pitno vodo, ki bo v ponedeljek 20. marca ob 14:30, se pravi ob pol tretji uri pred Mestno hišo v Ljubljani. Pridimo množično in pokažimo Jankoviću, da ne damo čiste pitne vode.«

Video: Aleš Primc, Oddaja Arena, 13. 3. 2023, RTV SLO.

ZAKLJUČEK

Upoštevaje pomen javne radiotelevizije za izvrševanje svobode izražanja, domačo, tujo in mednarodno sodno prakso ter upoštevaje stanje okrnjene institucionalne avtonomije in uredniške in novinarske neodvisnosti se zdi, da je v posameznih delih zakonska ureditev po ZRTVS-1 neustavna. Ko se sprašujemo, kako potencialno neustaven zakonski model spremeniti na ustavno skladen način, ki bo zagotovil organizacijsko in programsko neodvisnost ter stabilno delovanje in razvoj, je kombinacij veliko. Zakonodajalec se mora odločiti za eno od njih, ki nikoli ni idealna, mora pa biti konsistentna, premišljena in nearbitrarna. Da bi javna radiotelevizija zagotavljala uresničevanje pravice do obveščenosti javnosti, torej vsem državljanom, prebivalcem, ljudem, skupnosti, mora biti ureditev upravljanja takšna, da ne omogoča podreditve s strani enega dela javnosti.

***

Opombe:

[1] Planet TV je od 30. 9. 2020 v 100% lastništvu podjetja TV2 Adria, vodenje družb, d.o.o., ki ga lastniško obvladuje madžarski podjetnik Joszef Vida iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Ob vstopu na slovenski trg je obstajala možnost, da bi Planet TV združili z Novo24TV, a se to ni zgodilo. Je pa Planet TV v javnosti postal prepoznana kot medij desne politične opcije (Derčar, Maja, Bo madžarski kupec Planet TV združil z Novo24TV? MMC RTVS, 2.7.2020. https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/bo-madzarski-kupec-planet-tv-zdruzil-z-novo24-tv/529106, obiskano 22. 3. 2023.

[2] Aprila 2020 je največja koalicijska stranka SDS na Mandatno-volilni komisiji DZ vložila predlog za razrešitev dveh članov nadzornega sveta RTV Slovenije, ki ju je imenoval državni zbor, in sicer Danila Tomšiča (SD) in Boruta Žagarja (LMŠ). V utemeljitvi se je predlagatelj skliceval na prvi odstavek 26. člena ZRTVS-1, ki med drugim določa, da mora državni zbor pri imenovanju petih članov nadzornega sveta upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru, kar pa takratna sestava ni odražala. Stranka SDS namreč ob nastopu 14. vlade RS ni imela svojega predstavnika v nadzornem svetu: njen predstavnik Damjan Damjanovič je bil sicer imenovan 14. 12. 2017, a je kmalu po imenovanju odstopil, namesto njega pa je državni zbor imenoval predstavnika stranke NSi Janeza Čadeža (in ne kandidatke SDS Lucije Šinkovec Ušaj). V takratnem nadzornem svetu so bili člani, izbranimi na predlog političnih strank, štirje predstavniki vladnih strank (koalicijske SMC, DeSUS in SD) ter en predstavnik opozicije. (KUL: Zadnji korak k preoblikovanju RTVS po zgledu Nova24TV; N1, 13. 12. 2021, https://n1info.si/novice/kul-zadnji-korak-k-preoblikovanju-rtvs-po-zgledu-nove24-tv/, obiskano 23. 3. 2023) MVK je zaprosila ZPS za mnenje o skladnosti predloga stranke SDS o razrešitvi dveh članov nadzornega sveta z ustavo in ZRTVS-1. Mnenje ZPS je bilo izdano 30. 4. 2020 z ugotovitvijo, da predlog sklepa, kot ga predlaga stranka SDS, ne vsebuje razrešitvenega razloga in da takšna razrešitev ne bi bila skladna z ustavo in ZRTVS-1. Maja 2020 je bil predlog stranke SDS za razrešitev umaknjen. (Umaknjen predlog za razrešitev dveh nadzornikov RTV Slovenija, MMC RTVS, 21. 5. 2020. https://www.rtvslo.si/slovenija/umaknjen-predlog-za-razresitev-dveh-nadzornikov-rtv-slovenija/524652?fbclid=IwAR3aA9tvf8ixzRPXUW7_qcYdKO_A_3qz-9FktQ4S9KFo4K4lZiX0Bdu-MSY, obiskano 23. 3. 2023)

[3] Dne 3.4.2023 se je glede tega zapisa na podpisnike intervencije po e-pošti obrnil Nejc Krevs. Meni, da je stavek dvojno zavajajoč, pri čemer pojasnjuje:

»Na Televiziji Slovenija sem se redno zaposlil leta 2019. Pred tem se bil od leta 2015 honorarni sodelavec Radiotelevizije Slovenija. Sprva v radijskem etru, pozneje po opravljeni avdiciji pa tudi v različnih uredništvih televizijskih programov. Že od leta 2016 do 2020 sem, poleg stalnih novinarskih zadolžitev, vodil informativno oddajo za mlade Infodrom. Leta 2021 sem na povabilo takratne odgovorne urednice Manice Janežič Ambrožič sprejel novo voditeljsko vlogo in sicer vodenje jutranjih poročil v informativnem programu Televizije Slovenija. Nato sem napredoval v voditelja prvega Dnevnika ob 13-ih in poročil ob 17-ih. Nazadnje pa sem sprejel tudi vlogo voditelja Dnevnika in Slovenske kronike. Skratka po smiselnih in naravnih hierarhijah televizijskega voditelja. V stavku je zapisano, da sem vodenje Dnevnika prevzel kot novinar začetnik. To ne drži. Vodenje Dnevnika sem prevzel kot novinar specialist. Razlika med začetnikom in specialistom, pa je verjetno vsem popolnoma jasna. Prav tako ne drži zapisano, da na Televiziji Slovenija nič ne urejam. Ravno pred tednom dni sem uredil in avtorsko pripravil dokumentarni film Med, mleko in nemir. Ta je bil predvajan v sklopu oddaje Mednarodna obzorja. Gre za oddajo z eno najstarejših tradicij na Televiziji Slovenija. 50-minutna feljtonsko-dokumentarna oddaja je namenjena zahtevni publiki, ki od javne televizije pričakuje poglobljene in analitične terenske oddaje o najbolj aktualnem svetovnem dogajanju.«

Pojasnilo gospoda Krevsa objavljamo zaradi želje po vsestranski obveščenosti javnosti, pri tem pa menimo, da pojasnilo v ničemer ne zanika zapisanega v intervenciji:

1) poimenovanje novinar začetnik – novinar začetnik ni formalni status, ampak oznaka za novinarja, ki skladno z novinarskimi standardi (še) nima znanj in kompetenc za opravljanje zahtevnejšega novinarskega dela. Nejc Krevs je oktobra 2021 postal voditelj Jutranjih poročil, nato pa v manj kot letu napredoval do voditelja Dnevnika. Preden je septembra 2022 prevzel vodenje Dnevnika in Slovenske kronike, je nekaj mesecev vodil Prvi dnevnik ob 13h in Poročila ob 17h. Ta čas je imel status novinarja specialista (36 plačni razred), ki ga skladno s Kolektivno pogodbo za poklicne novinarje zasedajo novinarji na začetku karierne poti. V hierarhiji 17 novinarskih delovnih mest je namreč novinar specialist umeščen takoj za novinarjem in novinarjem poročevalcem, sledijo pa mu številna delovna mesta, v katerih se opravljajo zahtevnejša dela: novinar urednik, preiskovalec, novinar dopisnik v Sloveniji, novinar snemalec, novinar specialist analitik, novinar urednik voditelj, novinar dopisnik iz zamejstva, novinar dopisnik v Sloveniji komentator, novinar komentator, novinar komentator raziskovalec, novinar glavni komentator/voditelj, novinar dopisnik na delu v tujini, novinar komentator ekspert, novinar komentator ekspert področja.

2) status urednika osrednjih oddaj – Nejc Krevs trenutno zaseda delovno mesto urednika osrednjih oddaj, saj je z začetniškega novinarskega delovnega mesta napredoval med urednike, kjer je med 21 uredniškimi delovnimi mesti zasedel enega najvišjih, to je urednik osrednjih oddaj (48 plačni razred). Njegovo pojasnilo o urejanju in avtorstvu dokumentarnega filma Med, mleko in nemir v ničemer ne spreminja dejstva, da oddaj ne ureja. Prvič, v špici oddaje sta pod njo podpisani v. d. urednice Uredništva zunanjepolitičnih oddaj in odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija, Nejc Krevs pa je naveden kot avtor oddaje (tudi drugi avtorji oddaj Mednarodna obzorja oddaj ne urejajo in ne zasedajo uredniških delovnih mest). Drugič, sklicevanje na avtorstvo enega samega filma ne spreminja dejstva, da oseba ne urednikuje, četudi zaseda delovno mesto urednika. Iz akta o sistematizaciji izhaja, da urednik ureja oddajo, ki je redno na sporedu in vključuje celoto različnih uredniških nalog, potrebnih za izvedbo oddaje, od koordinacije ekipe, potrditve tem, nadzora nad kakovostjo prispevkov, po objavi izvedbe uredniške in skupinske evalvacije oddaje. Tretjič, na dan vložitve intervencije na Ustavno sodišče (27.3.2023) dokumentarni film Med, mleko in nemir še ni bil predvajan.

[4] Po navedbah ZDFU je bil 6. 2. 2023 sprejet Pravilnik o računovodstvu, ki za nazaj spreminja določilo 56. člena, kar naj bi bila pravna podlaga za prenos z odločbami oziroma pogodbami že razdeljenih, vendar iz različnih razlogov neporabljenih, sredstev v računovodskih izkazih iz t.i. pasivnih časovnih razmejitev v prihodke RTV za leto 2022. (PRILOGA 16)

<<< Nazaj na seznam objav

Sledi nam na

DRUŽBENIH OMREŽJIH

Podpri

pravno mrežo

Prispevaj sredstva za delovanje PMVD.

Doniraj >>>