Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v več sodbah opozarja, da je pravica do mirnega zbiranja, kot je zagotovljena v 11. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, temeljna človekova pravica, ki je bistvena za javno izražanje stališč in mnenj posameznika in je nepogrešljiva v demokratični družbi.

V zadnjih dveh letih je ta pravica prekomerno omejevana. To je presodilo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v svoji odločitvi U-I-50/21-30 z dne 17.6.2021 jasno zapisalo, da država pri zagotavljanju pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj nima zgolj negativne dolžnosti, da se vzdrži posegov vanjo, temveč tudi pozitivne dolžnosti spodbujanja in varovanja njenega izvrševanja. V primeru neorganiziranih shodov ta aktivna dolžnost zajema tudi zagotavljanje varnosti in preprečevanja posegov v izvrševanje te pravice s strani drugih akterjev.

Protivladni shodi, ki potekajo že od marca 2020, so spontani in neorganizanirani. Zakon o javnih zbiranjih vsebuje natančno definicijo, koga je mogoče šteti za organizatorja shoda, in sicer je to “fizična ali pravna oseba, za račun katere se izvede shod oziroma prireditev in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom”. Petkovi shodi niso izvedeni za račun posamezne fizične ali pravne osebe, nobena oseba se javno ne razglaša kot organizator ali kot tak ne nastopa pred državnimi organi. Na poseben pomen neorganiziranih shodov je opozorilo tudi Ustavno sodišče v zgoraj omenjeni odločitvi, v kateri je zapisalo, da so neorganizirani shodi izraz svobode zbiranja brez kakršnihkoli omejitev in predpogojev na strani države, s tem pa omogočajo takojšen in neposreden odziv posameznikov na aktualne dogodke javnega pomena.

Kljub tem ugotovitvam je državno odvetništvo zoper enega vidnejših petkovih protestnikov, Jašo Jenulla, po navodilu Vlade RS vložilo dve tožbi. Prvo je prejel januarja zaradi plačila 2.255,42 evrov stroškov policijskega varovanja shoda 2.10.2020, ki naj bi nastali zaradi domnevne kršitve dolžnosti prijave shoda in pridobitve dovoljenja za shod. Marca 2022 je prejel še tožbo, ki se nanša na shod 4.9.2020, stroške policijskega varovanja so ocenili na 3.778,12 evrov. V istem mesecu je prejel še poziv državnega odvetništva za plačilo stroškov policije zaradi varovanja shoda 19.6.2020, na katerem je nekaj deset protestnikov v znak protesta proti omejevanju svobode izražanja, mirnega zbiranja in ograjevanju Trga republike na njem bralo ustavo. Policija se je na protest odzvala s silo in protestnike, ki trga niso zapustili sami, odstranila. Državno odvetništvo je stroške ocenilo na 34.340,56 evrov.

Menimo, da opisani tožbi in zahtevek predstavljajo eno od oblik strateške litigacije za onemogočanje udeležbe javnosti (Strategic Lawsuits Against Public Participation, SLAPP), katerih namen je z uporabo pravnih sredstev utišati in finančno izčrpati novinarje, aktivne državljane, žvižgače in civilno družbo kot celoto. V opisanih primerih gre za očitno oblastno omejevanje javnega udejstvovanja, na kar kaže tudi številčnost zahtevkov in grožnje z visokimi finančnimi posledicami ter dejstvo, da je državno odvetništvo vložitvi tožb nasprotovalo s pisno obrazložitvijo, vloženi pa so bili na podlagi mnenja oz. navodila Vlade RS, ki je za državno odvetništvo obvezujoče.

Tožbi in zahtevek predstavljajo nedopusten poseg v pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj (42. člen Ustave) ter v pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave). V opisanih primerih niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti niti niso izpolnjena merila, ki jih za omejitev pravice do mirnega zbiranja narekuje Evropsko sodišče za človekove pravice.

Vlado RS pozivamo, da nemudoma ustavi postopke, v katerih od posameznikov, ki so se udeležili neorganiziranih shodov, zahteva plačilo stroškov policijskega varovanja. Prepričani smo, da taki postopki ne sodijo v pravno državo in predstavljajo hudo kršitev z Ustavo zajamčenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Poziv pripravila:

Pravna mreža za varstvo demokracije

Podporniki:

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, zanj direktor prof. dr. Aleš Završnik

zasl. prof. dr. Ciril Ribičič, direktor Inštituta za ustavno pravo

zasl. prof. dr. Dragica Wedam Lukić, podpredsednica sveta Inštituta za ustavno pravo

Dean Zagorac, sekretar Inštituta za ustavno pravo