Volivke in volivci se bodo v nedeljo, 27. novembra, na referendumih odločali o noveli zakona o vladi, noveli zakona o dolgotrajni oskrbi in noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija.

V prejšnjem mandatu je Državni zbor sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi prinesel celovito sistemsko ureditev tega področja. Ker naj bi bila vsebina sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi oziroma je neizvedljiva in bi zakon lahko imel posledice predvsem za oskrbovance v domovih za starejše in za oskrbovance na domu, je Državni zbor julija letos sprejel spremembe oziroma novelo, s katero bi se začetek izvajanja lani sprejetega zakona zamaknil za eno leto.  V sistemskem zakonu je namreč določeno, da se pravici do institucionalne oskrbe in do oskrbovalca družinskega člana začneta skladno z zakonom določati 1. januarja 2023. Za slednjo novelo je na zahtevo več kot 40.000 volilcev Državni zbor razpisal zakonodajni referendum. Ustava Republike Slovenije v 90. členu namreč ureja zakonodajni referendum kot obliko neposredne demokracije, pri čemer Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. 27. novembra bodo tako volilci na referendumu odločali o naslednjem referendumskem vprašanju: ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI, KI GA JE DRŽAVNI ZBOR SPREJEL NA SEJI DNE 21. JULIJA 2022?

Ustava v 90. členu pa določa tudi kriterije za veljavnost referendumskega odločanja. Kvorum, ki je potreben za zavrnitev zakona na referendumu, je odvisen od števila oddanih veljavnih glasovnic in od števila volilnih upravičencev. V skladu z veljavno zakonodajo je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina volivcev.

Pristojno resorno ministrstvo za evidenco volilne pravice, ministrstvo za notranje zadeve, je 11. novembra ugotovilo, da je v volilnih imenikih za izvedbo glasovanja o treh zakonodajnih referendumih vpisanih 1.694.343 volilnih upravičencev. Za zavrnitev posameznega zakona morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer da večina volivcev veljavno glasuje proti zakonu in obenem, da je teh volivcev najmanj 338.869 (ti. kvorum zavrnitve). Državna volilna komisija pa je predtem, 20.10. sprejela Rokovnik referendumskih opravil, iz katerega izhaja, da bo sprejela poročilo o izidu referenduma šele 58. dan po glasovanju, in sicer 24.1.2023. Slednje referendumsko opravilo oziroma rok za sprejem poročila o izidu referenduma za novelo zakona o dolgotrajni oskrbi je Državna volilna komisija določila na podlagi svojega sklepa iz decembra 2015, ko se je na predlog predlagateljev referenduma, ki je bil razpisan tisto leto, odločila da bo od Ministrstva za notranje zadeve kot pristojnega organa, ki skrbi za evidenco volilne pravice kot tudi za centralni register prebivalstva oziroma matični register, 47. dan od dneva glasovanja pridobila podatek o številu volivcev, vpisanih na volilne imenike, ki so umrli od dneva sestave volilnega imenika do zaključka glasovanja na dan glasovanja. Državna volilna komisija namreč ti. zavrnitveni kvorum izračuna tako, da od števila volilnih upravičencev, ki so vpisani v volilni imenik odšteje število volivcev, ki so umrli v času od sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja na dan glasovanja. Zakaj 47. dan? Ker naj bi ministrstvo potrebovalo toliko dni za vpis podatkov predvsem o umrlih volilcih v tujini.

V Pravni mreži za varstvo demokracije Državno volilno komisijo opozarjamo na neobstoječo pravno podlago v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, ki bi upravičevala sprejetje takšnega sklepa in na tej podlagi določeno navedeno referendumsko opravilo. Referendum je bil na podlagi sprememb Ustave Republike Slovenije kot instrument neposredne demokracije opredeljen kot izključna pravica volivk in volivcev, zato je spoštovanje in neposredna ter čimprejšnja izvršitev njihove odločitve oziroma volje ključna prvina tega instrumenta. Gre tako za vprašanje rokov za izvedbo referenduma (Ustavno sodišče je v svojih odločitvah že sprejelo stališče, da je treba referendum izvesti brez nepotrebnega odlašanja) kot tudi rokov in referendumskih opravil, ki tečejo po izvedbi samega referenduma oziroma po dnevu glasovanja.

Državna volilna komisija je organ, ki skrbi za zakonitost izvedbe referenduma. Zato mora zagotoviti tako izvedbo glasovanja kot tudi po izvedbi glasovanja volivcem omogočiti izvrševanje njihove odločitve oziroma volje in sicer na način, da se bo ta lahko udejanila skladno z njihovo voljo. Državno volilno komisijo opozarjamo, da rok za sprejem poročila o izidu glasovanja na referendumu vpliva tudi na kasnejšo razglasitev in objavo odločitve volilcev ter na tej podlagi uveljavitev zakona glede na izid odločanja; v primeru, ko bi več volilcev glasovalo za uveljavitev zakona. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi namreč določa, da Državni zbor v osmih dneh po pravnomočnosti poročila Državne volilne komisije razglasi odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po oceni Pravne mreže za varstvo demokracije rok za sprejem poročila o izidu referenduma brez ustrezne pravne podlage nesorazmerno posega v tisti procesni del referenduma, ki se nanaša na objavo in uveljavitev zakona, v kolikor ta na referendumu ni zavrnjen oziroma so volilci glasovali za uveljavitev zakona.

Če bo Državna volilna komisija v primeru, ko bi več volilcev glasovalo za uveljavitev novele zakona o dolgotrajni oskrbi kot bi jih glasovalo proti, poročilo o izidu referenduma sprejela šele konec januarja, bi to pomenilo, da bi prišlo do nespoštovanja volje volilcev, saj je ključni namen in cilj zakona enoletni zamik uporabe sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bi se sicer, če novela ne bi bila uveljavljena, uveljavil s 1. 1. 2023. S takim ravnanjem bi Državna volilna komisija onemogočila pravočasno uveljavitev volje volilcev, saj bi bila novela zakona v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena šele v mesecu februarju, torej več kot enem mesecu po tem, ko bi morala začeti veljati.

V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjamo, da bo na podlagi omenjenega sklepa iz leta 2015 praksa Državne volilne komisije, po kateri traja skoraj dva meseca, da slednja ugotovi izid glasovanja na referendumu, v primeru novele zakona o dolgotrajni oskrbi kot že omenjeno imelo za posledico, da se novela ne bo mogla uveljaviti pred 1.1. 2023, na ta dan pa se bo kljub izidu referenduma začel uporabljati sistemski Zakon o dolgotrajni oskrbi. Potrjena novela zakona, ki bi se uveljavila po navedenem datumu, pa bi pomenila tudi retroaktiven poseg. Državna volilna komisija bi se morala zavedati, da je treba roke podaljšati pred njihovim iztekom, kar pomeni, da je treba zakone sprejeti oziroma uveljaviti preden se ti iztečejo.

Glede na navedeno v Pravni mreži za varstvo demokracije menimo, da omenjeni sklep in na tej podlagi sprejeti rokovnik oziroma omenjeno referendumsko opravilo Državne volilne komisije v primeru novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ni določeno oziroma utemeljeno z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi, ki onemogoča pravočasno uveljavitev volje volilcev oziroma uveljavitev zakona in s tem nepodaljšanja roka ter veljavnost sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi, pomeni nesorazmeren poseg v pravico do referenduma. Zato bi bilo potrebno omenjene odločitve, ki ne temeljijo na veljavni zakonski ureditvi in nesorazmerno posegajo v pravico do referenduma, ustrezno spremeniti oziroma prilagoditi dejanskim okoliščinam.