»Za vsako nerešeno vlogo in čakanjem na dovoljenje se skriva človek z imenom in priimkom ter svojo življenjsko zgodbo,« je na okrogli mizi Upravne enote: Zaostanki na oddelku za tujce poudaril odvetnik Matija Urankar. Okrogla miza, ki jo je organizirala potekala v veliki sejni sobi Doma Sindikatov v Ljubljani na kateri so udeleženci opozorili na nerazumen čas, ki ga potrebujejo upravne enote za rešitev vlog tujcev.

Zaostanki na upravnih enotah, zlasti na UE Ljubljana, se podaljšujejo onkraj razumne mere. Trenutno imajo na UE Ljubljana več kot 15 tisoč nerešenih zadev. So pa pred vlogami sedaj še nekaj tisoč vlog ukrajinskih beguncev, je uvodoma povedal moderator okrogle mize, novinar Dnevnika Uroš Škerl Kramberger. Obenem pa je v lanskem letu Oddelek za tujce 11 ljudi od 25 zaposlenih dalo odpoved, novi ljudje pa se še uvajajo. Posledica tega je, da ljudje čakajo nerazumno dolgo na ureditev dovoljenj. V nekaterih primerih je od oddaje vloge minilo več kot eno leto.

Težave tujcev, ki si skušajo urediti status v Sloveniji so enake ne glede na življenjsko izkušnjo tujca. Tako je prorektorica za študijske in študentske zadeve Univerze v Ljubljani Ksenija Vidmar Horvat izpostavila, da so na pristojnih ministrstvih univerzi zagotavljali, da spremembe zakona ne bodo vplivale na študente, ki se vpisujejo na UL. »Potem pa se je vendarle spremenil 44. člen zakona, ki nalaga drugačno dokazovanje zagotovljenih sredstev za preživljanje.« Dodala je, da so študentje soočeni s popolno stihiho sistema, ko se včasih zgodi, da so več mesecev v negotovosti, saj niti niso obveščeni o koncu postopka. »Soočeni pa so tudi z nepopolnimi nasveti ali pa celo samovoljo uradnikov.« Kolateralna škoda tega sistemskega problema pa so študentje ». Študentje poročajo o finančnih stiskah, občutku nezaželenosti, stiske so ponotranjene, skratka zaradi neorganiziranosti prihaja do kompleksnih učinkov.«

Prorektor za internacionalizacijo in kakovost Univerze v Ljubljani Boštjan Markoli je ob tem dodal, da se ta problem preliva na področje kakovosti, saj je na mednarodnih lestvicah tudi dostopnost en od kriterijev. »Ko pa po lestvicah lezeš navzdol nisi več referenca za dobre študente in profesorje.« Posledično to tudi zapira možnosti za določena sredstva in gre za »zaviranje razvoja na nesmiselen način.« Markoli je ob tem dejal, da so na univerzi ponudili upravnim enotam opremo in prostore, kjer bi lahko na drugi lokaciji obdelali te prošnje, a interesa ni bilo.« Markoli je ob tem dodal, da imajo negativne izkušnje tudi raziskovalci in profesorji in »Ta bes se potem preliva tudi na nas kot ustanovo, a smo mi vsi ujetniki sistema ki ne deluje.

»V tem trenutku je odstop načelnika UE Ljubljana in ministra za javno upravo edina možnost,« je ob tem dejal Goran Lukić iz društva Delavska svetovalnica in dodal, da sta oba objektivno odgovorna za organizacijsko stanje v katerem so svetovalci zakopani v nerešenih zadevah in prenašajo jezo tako uporabnikov kot tudi nadrejenih.

»Pred kratkim smo zaključili zadevo za človeka, ki je dal vlogo leta 2019. Bolj kot smo mi njih opozarjali, večja je bila njihova aroganca.« Lukić je ob tem dodal, da »Preprosto ne vemo kje se zatika, saj ministrstvo trdi, da so zagotovili sredstva za nove zaposlitve, upravne enote pa trdijo, da morajo ljudi pred delom uvajati. Situacija je sedaj taka, da več tisoč vlog nima niti dodeljenega referenta, torej sploh niso v čakalnih vrstah.« Lukić je ob tem dodal, da je poleg same spremembe zakona o tujcih tudi v navodilih, ki jih izdajajo pristojna ministrstva. »Mi smo ob sprejemu zakona povprašali MJU ali se pri določanju višine sredstev upošteva dohodnina in smo najprej dobili odgovor, da je to zanimivo vprašanje, potem smo čakali na interpretacijo in potem smo dobili odgovor, da se upošteva, čez nekaj mesecev pa interpretacijo da se ne upošteva.« Po mnenju Lukića je v ozadju zgolj navodilo ministrstva za notranje zadeve naj bo interpretacija čim bolj represivna.

Vodja konzularnega sektorja na ministrstvu za zunanje zadeve Andrej Šter je ob tem dejal, da je v Sloveniji »tujec obravnavan kot varnostni problem. Uradnikom se naloži, da izvajajo zelo detaljno preiskavo o tem, kar tujec trdi in naj se ugotovi ali je še kaj zamolčal. To izvajamo s plesalko baleta, ki prihaja iz Švice, a je bila žal rojena na Kitajskem, kjer je bila rojena, a tam nikoli ni bila. Zato mora prinesti potrdilo o nekaznovanosti iz Kitajske, kjer pa takih potrdil ne izdajajo za ljudi, ki ne živijo tam.« Šter je ob tem dejal, da so skušali vsem ministrstvom pojasniti, da ni vsak tujec varnostna grožnja.«

Na konzularnem oddelku so sicer že predlagali nekatere poenostavitve postopkov, ki bi bile tujcem prijaznejše: »Sedaj se mora vsak tujec, denimo študent, raziskovalec ali kdo podoben, pretvarjati, da ne živi tu. Upravna enota mu odgovore pošilja v domačo državo iz katere mora potem to urejati.« Šter je poudaril, da je potrebno postopke poenostaviti in vzpostaviti dialog. »Človek je tukaj, upravna enota je tukaj, dokumenti so tukaj, mi ga pa pošiljamo ljudi oddajat prstne odtise v Ankaro«

Matija Urankar iz odvetniške pisarne Senica je opozoril, da je za vsako vlogo je človeško življenje. »Ljudje si tu ustvarijo družino in interes, potem pa vse pade v vodo zaradi postopkov.« Izpostavil je konkreten primer zmožnosti ustvarjanja dohodka. »Imeli smo primer človeka, ki je vložil vlogo leta 2020 in ima odločbo ministrstva za kulturo, da je v interesu Slovenije, da deluje tu. Človek čaka in med tem zavrača delo, ker ga ne more opravljati. Človek tu vegetira in ne more nič.« Izpostavil je tudi primer državljana Združenega kraljestva, ki je zamenjal štiri referente, ki so zahtevali določeno dokumentacijo, samo zato da je peti referent dejal, da ga ne potrebuje.

V razpravi so se oglasili tudi predstavniki gospodarstva in sindikatov državnih organov. Udeleženci razprave so se dogovorili, da bodo vsak iz svojega področja pripravili nabor predlogov za rešitev te problematike.

Videoposnetek okrogle mize: