Predlog zakona o spremembah ZRomS-1 prinaša nekatere pozitivne spremembe, zlasti določbo, s katero bi se predvidoma (vsaj začasno) omogočilo pospešitev prostorskega urejanja evidentiranih romskih naselij. Žal pa predlog ne naslavlja ene izmed bistvenih pomanjkljivosti obstoječe ureditve Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), [1] in sicer vprašanja ustreznosti in učinkovitosti določbe, ki posebej ureja možnosti vlade pri ukrepanju glede urejanja prostorske problematike, povezane z romskimi naselji (tretji odstavek 5. člena ZRomS-1).

Urejanje prostorske problematike romskih naselij ter izboljšanje bivalnih razmer v teh naseljih ureja 5. člen ZRomS-1, ki določa:

(1) Državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti zagotavljajo pogoje za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.

(2) Urejanje prostorske problematike romskih naselij iz prejšnjega odstavka se uresničuje z načrtovanjem ustreznih prostorskih ureditev. Te prostorske ureditve se skladno s predpisi s področja urejanja prostora štejejo za prostorske ureditve lokalnega pomena, lahko pa tudi za prostorske ureditve državnega pomena, če da vladi pobudo za njihovo načrtovanje mestni oziroma občinski svet tiste občine, na območju katere je načrtovanje takšne prostorske ureditve potrebno, ali če vlada tako odloči sama.

(3) Vlada lahko sama sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka in druge potrebne ukrepe za ureditev razmer v primeru, ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja. V tem primeru lahko vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine, prednostno pa na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti iz prejšnjega odstavka. Za pripravo in sprejem takšnega prostorskega akta se uporabi postopek, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora za skrajšani postopek.

(4) Za uresničevanje nalog države iz tega člena se sredstva zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Vlada lahko torej skladno s tretjim odstavkom 5. člena ZRoms-1 v primeru, ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja sama sprejme odločitev, da gre za prostorsko ureditev državnega pomena in sprejme druge potrebne ukrepe za ureditev razmer. Pri tem lahko z državnim prostorskim aktom tudi poseže na območje katerekoli občine, prednostno na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti iz drugega odstavka 5. člena ZRomS-1.

Določba vsebuje več pomanjkljivosti, zaradi katerih je vprašljiva njena učinkovitost. V besedilu določbe je kar na dveh mestih uporabljen izraz “lahko,” kar pomeni, da ima vlada praktično popolno diskrecijo in ni dolžna ukrepati, tudi če so izpolnjeni pogoji za ukrepanje. Poleg tega je bistvena pomanjkljivost relevantne določbe to, da ne vsebuje jasnih meril oziroma opredelitve pojmov “hujše ogrožanje zdravja,” “dalj časa trajajoče motenje javnega reda in miru” ter “trajno ogrožanje okolja,” presoja o tem, kdaj konkretne razmere predstavljajo katero od teh situacij, pa je skladno z obstoječo ureditvijo de facto prepuščena (vsakokratni) vladi. Določba namreč tudi ne opredeljuje posebej organov, ki bi presojali oziroma preverjali, ali je kateri izmed navedenih pogojev v posamičnem primeru izpolnjen, četudi gre (predvsem) za vprašanja strokovne narave.

Upoštevajoč povedano ocenjujemo, da bi bilo treba vzpostaviti jasnejšo in bolj zavezujočo obveznost države (tj. vlade), da skladno s tretjim odstavkom 5. člena ZRomS-1 ukrepa, ko razmere zaradi neurejenosti romskih naselij predstavljajo hujše tveganje za zdravje, javni red in mir oziroma za okolje.

Iz tega razloga predlagamo, da se v tretjem odstavku 5. člena ZRomS-1 na obeh mestih črta beseda “lahko” in se relevantna določba spremeni tako, da se glasi:

(3) Vlada sama sprejme odločitev iz prejšnjega odstavka in druge potrebne ukrepe za ureditev razmer v primeru, ko pravna in komunalna neurejenost romskih naselij v samoupravni lokalni skupnosti privede do hujšega ogrožanja zdravja, dalj časa trajajočega motenja javnega reda in miru ali trajnega ogrožanja okolja. V tem primeru vlada z državnim prostorskim aktom poseže na območje katerekoli občine, prednostno pa na območje občine, ki ni izpolnila obveznosti iz prejšnjega odstavka. Za pripravo in sprejem takšnega prostorskega akta se uporabi postopek, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora za skrajšani postopek.

Navedena sprememba bi vsaj na načelni ravni vzpostavila večjo obveznost oziroma zavezo države (oziroma vlade), da ukrepa v primerih, ko je stanje zaradi neurejenosti romskih naselij resno oziroma nevarno za zdravje, red in mir oziroma okolje. Poleg tega bi bilo smiselno razmisliti tudi o jasnejši opredelitvi tega, kdaj so izpolnjeni predvideni pogoji oziroma kateri organ je dolžan izpolnitev navedenih pogojev presojati ter preverjati in vlado o tem obveščati. Na ta način bi se namreč lahko zagotovila dejanska učinkovitost relevantne določbe.

Opombe

[1] Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 33/07.