V Pravni mreži za varstvo demokracije (v nadaljevanju Pravna mreža) smo na družbenih omrežjih zasledili, da so udeleženci protestnega shoda »Podnebni štrajk 2023«, od Policije prejeli globe zaradi hoje oziroma zadrževanja na vozišču v času protestnega shoda v nasprotju s prvim in tretjim odstavkom 83. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP).

Udeleženci, predvsem dijaki in študenti, so želeli s protestnim shodom vladajočo politiko in širšo javnost opozoriti, da se Slovenija na podnebno krizo kljub alarmantnim dogodkom po svetu, ki so njena posledica, ne odziva z ustrezno resnostjo, ter odločevalce pozvati k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju. V okviru protestnega shoda, ki je v celoti potekal mirno in brez incidentov, so se udeleženci 3. 3. 2023 najprej zbrali na Kongresnem trgu, kjer so udeležence nagovorili organizatorji in vabljeni gosti, nato pa so se po vozišču Slovenske in Dunajske ceste peš odpravili proti upravni stavbi Petrola, se tam ustavili in poslušali krajši govor, ter protestni shod z zaključnim govorom končali pred Plečnikovim stadionom.

V Pravni mreži menimo, da je Policija z izrekanjem glob udeležencem protestnega shoda zaradi hoje oziroma zadrževanja na vozišču na podlagi devetega odstavka 83. člena ZPrCP nesorazmerno posegla v njihovo pravico do zbiranja iz 42. člena Ustave oziroma vsebinsko enakega 11. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Skladno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Kudrevičius in ostali proti Litvi je namreč hoja po vozišču in s tem povezano oviranje prometa običajen načina izvrševanja pravice do zbiranja v moderni družbi in kot taka – če udeleženci s svojim ravnanjem resneje ne ovirajo drugih – predstavlja samo jedro te pravice iz 11. člena EKČP. Ob tem je ESČP že v zadevi Primov in drugi proti Rusiji poudarilo tudi, da vsakršno zbiranje večjega števila oseb na javnem kraju (v okviru protestnega shoda) neizogibno povzroči določeno mero nevšečnosti za mimoidoče – vključno z motnjami prometa – in da morajo zato javni organi v takšnih primerih pokazati večjo stopnjo strpnosti do udeležencev protestnega shoda pri izrekanju morebitnih prekrškovnih oziroma drugih sankcij. ESČP je tako v navedenih (in številnih drugih primerih) zavzelo stališče, da lahko javni organi izrečejo prekrškovne oziroma druge sankcije zoper udeležence protestnega shoda in s tem posežejo v njihovo pravico do zbiranja iz 11. člena EKČP le v izjemnih primerih, kadar na podlagi konkretnih okoliščin primera utemeljeno presodijo, da je takšen poseg sorazmeren.

V konkretnem primeru Policija takšnih (izjemnih) okoliščin ni izkazala, saj je udeležencem izrekla globe že na podlagi golega dejstva, da so v času protestnega shoda hodili oziroma se zadrževali na vozišču Slovenske in Dunajske. Policija je zato po našem mnenju s svojim postopanjem kršila pravico (teh) udeležencev protestnega shoda do zbiranja iz 42. člena Ustave.