Leta 2017, dve leti po začetku sistematičnega rušenja demokracije na Poljskem so se Maria Ejchart-Dubois, Michał Wawrykiewicz, Paulina Kieszkowska-Knapik in Sylwia Gregorczyk-Abram odločili oblikovati inciativo Svobodno sodstvo (Wolne sady). Pravniki in odvetnice so letos za svoja prizadevanja prejeli nagrado evropskega parlamenta. Svoje izkušnje so pripravljeni deliti z vsemi, ki si kot oni prizadevajo za ubranitev vladavine prava in človekovih pravic.

Ustanovitelji poljske iniciative Svobodno sodstvo Sylwia Gregorczyk-Abram, Maria Ejchart-Dubois, Paulina Kieszkowska-Knapik in Michal Wawrykiewicz; foto: Wolne sady.

“Pomembni sta vztrajnost in neomajnost,” je v video-intervjuju dejala poljska odvetnica Sylwia Gregorczyk-Abram, ki je trenutno v Ameriki. V zadnjih letih je skupaj s kolegi storila mnogo reči, za katere ni nikoli mislila, da jih bo naredila. Snemajo kratke izobraževalne in pojasnjevalne videe, tudi s slavnimi poljskimi osebnostmi, o pomenu vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic. Udeležujejo se srečanj s prebivalci in dijaki. Lani septembra sta z Michałom Wawrykiewiczom pred sodiščem EU, ki je odločalo o kršitvi načela neodvisnosti sodstva in o nedopustnih pritiskih poljske vlade v primeru sodnika Waldemara Żureka, nagovorila petnajst evropskih sodnikov, ki so zadnji razsodniki in interpreti evropskega prava.

“Potreben je pogum. Tudi da pošlješ pritožbe in vloge sodiščem, ko nekateri odvetniški kolegi označijo tvoje početje za noro in obsojeno na propad,” je povedala Sylwia Gregorczyk-Abram. “Seči je treba onkraj lastne cone udobja, se pogovarjati z ljudmi, ohraniti stik z družbo, se povezovati in sodelovati z EU institucijami. Ter vseskozi opozarjati na kršitve in iskati dodatno podporo.”

Pridobljene izkušnje, ki lahko koristijo vsem v EU

Njihova iniciativa Svobodno sodstvo je leta 2018 pomagala pripraviti dokumentacijo za postopek EU zoper poljsko vlado. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS) je z zakonskimi spremembami znižala obvezno upokojitveno starost za sodnike in sodnice. V tistem času so sodelovali tudi pri organizaciji široke platforme odpora, ki je povezala vse dele civilne družbe. Kampanjo so poimenovali “Evropa, ne predaj se”, je spomnil med skupnim intervjujem Michał Wawrykiewicz.

Šlo je zgolj za ene v nizu množičnih demonstracij in protestov, ki se vrstijo na Poljskem v zadnjih letih. Sogovorniki so prepričani, da jih to razlikuje od Madžarske – glasno so opozarjali, kaj vlada počne, opominjali EU, da to ne predstavlja celotne poljske družbe, in dokazovali, da obstaja pomembna opozicija znotraj države, ki ji zmanjkuje pravnih orodij in mehanizmov, da bi zaščitili temeljno vrednoto EU – vladavino prava.

EU, je dejal Michał Wawrykiewicz, se zdi, da končno spoznava, da lahko kriza na Poljskem, če nanjo ne bo učinkovitega odziva, privede do krize evropskih integracij. Zametke podobnih groženj demokratičnemu sistemu in vladavini prava lokalni odvetniki in aktivisti prepoznavajo od Španije in Italije do Nizozemske in Slovenije. “Naša izkušnja nam je dala znanje, kako se boriti proti takim politikam. Imamo veliko izkušenj, ki jih lahko delimo,” je dodal poljski odvetnik.

Vendar poljska vlada nadaljuje po začrtani poti. Navkljub sodbam Sodišča EU, ki zahtevajo, da svoje ukrepe odpravi in začne spoštovati temeljna evropska načela – naj gre za varovanje pragozda Beloveša pušča ali zagotavljanje neodvisnosti tožilcev in sodnikov. Maja letos je tudi Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da je na Poljskem zaradi političnih posegov v sestavo sodišč kršena pravica do pravičnega sojenja.

Prenašalci uničenja onkraj nacionalnih meja

A javni mediji so podrejeni in polni propagande, s pomočjo zakonskih sprememb je vlada spolitizirala policijo in državno tožilstvo – glavni državni tožilec je kar sam minister za pravosodje. V iniciativi Svobodno sodstvo beležijo trenutno štirinajst sodnih zmag, ko je bilo spoznano, da poljska vlada krši ustavna in demokratična načela. A vlada stranke PiS se ne pusti motiti in je predlagala svojega kandidata tako za Evropsko sodišče za človekove pravice Sveta Evrope, ki ga je zavrnilo, kot za Sodišče EU.

“Ne gre le za to, da se lahko politike, ki sesuvajo vladavino prava in demokratični sistem, ponovijo v drugih članicah – vplivajo lahko na delovanje evropskih institucij,” je med intervjujem opozorila Paulina Kieszkowska-Knapik. “Gre za prenašalce uničenja. Vrednote predlaganih kandidatov so v popolnem nasprotju z namenom sodnih institucij. Da, druge članice ne pripoznavajo več pravosodnih odločitev s Poljske, denimo nalogov za aretacijo, a obstaja nevarnost, da bodo politike poljske vlade spodkopale same evropske institucije,” je prepričana.

Upor ni v sistemu, ampak je v ljudeh

Na Poljskem demokratični sistem zavor in ravnovesij ni vnaprej obvaroval demokracije. Varovala odpovedo ob protipravni samovolji oblasti, ki zakone razume le kot orodje za podreditev vseh institucij. Upor je prišel od ljudi v sistemu. “Sodniki so, kot smo mi, uporabili vsa orodja, ki so bila na voljo, vse mehanizme pravne države,” je pojasnila Sylwia Gregorczyk-Abram. Ali so mehanizmi učinkoviti? Poljska vlada je na sodiščih izgubila, a sodb ne uresniči. “Orodja so delovala – a kaj narediti, če je uresničitev sodb odvisna od vlade, ki ne spoštuje več nobenih pravil?”

Michał Wawrykiewicz je ob tem spomnil, da se vsaj delna učinkovitost dobljenih sodb kaže v primerih, ko se nekateri politično nastavljeni sodniki sedaj sami izločajo iz sojenja zaradi odločitve Sodišča EU, da je njihovo imenovanje kršilo ustavno načelo neodvisnosti sodstva in je zato neveljavno.

Poljski premier se je med obiskom Slovenije odzval na posledice te sodbe in dejal, da bi nastal kaos, če bi sodbo spoštovali. Michał Wawrykiewicz se ne strinja. “Kaos bo, če sodbe ne spoštujemo. Poljsko pravodosje bo sesuto za naslednjega četrt stoletja ali dlje. Sodbe, ki jih zdaj izdajajo ti sodniki, ustvarjajo pravno negotovost za prihodnost. Skorajda kdorkoli jih bo lahko izpodbijal zaradi obstoječih sodb evropskih sodišč. Tako mi kot sodniki verjamemo, da se lahko sedanje nezakonito stanje razreši v nekaj mesecih: novi politično nastavljeni sodniki se lahko ponovno prijavijo, tokrat se jih imenuje kot zahtevajo demokratična načela preko sodnega sveta, če ta njihove vloge potrdi. Problem ni, če sodbo spoštujemo. Problem bo, če se sodbe ne bo spoštovalo. Gre za vprašanje prihodnje zanesljivosti oblastnih aktov in pravne varnosti. Če oblast dopušča in nadaljuje z nezakonitim stanjem, se na tako državo in oblast ni mogoče zanesti.”

Ni dovolj le hoditi na počitnice

Na sestanku odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve parlamenta EU pred intervjujem je Paulina Kieszkowska-Knapik od vladajočih politikov slišala, da je na ljudeh, da od svojih političnih predstavnikov zahtevajo, da storijo več za ubranitev vladavine prava. Raziskave javnega mnenja na Poljskem kažejo, da večina ljudi podpira tudi finančne kazni, če poljska oblast ne bo uresničila sodb Sodišča EU. A poljska oblast je napovedala, da si bo denar, če jo bo EU finančno kaznovala, sposodila od Kitajske, je trpko rekla Paulina Kieszkowska-Knapik. “Ne vem, če je smiselno, da pričakujemo več od Bruslja in drugih članic EU – več bi morali pričakovati od sebe,” je opisala politična preračunavanja in neresnost tudi opozicijskih strank. “Ljudje moramo narediti več. Liberalne elite morajo biti bolj aktivne, odvetniki, sodniki, nevladne organizacije, državljanke in državljani … Komisija EU ni naš starš. Sami moramo biti odrasli, biti prisotni na terenu.”

Opisala je, kako pomembno je nagovoriti tudi srednji razred, ki je pobral koristi finančnih vlaganj EU. “V našem delu Evrope je bilo družbeno delovanje vedno povezano s herojskim posameznikom in njegovim žrtvovanjem. To je napak. Družbeno delovanje je nekaj pozitivnega, naravnega, logičnega. Srednji razred mora biti vpleten. Naučiti se morajo podpirati delo nevladnih organizacij, biti vpleteni in aktivni, ne zgolj iti smučat ali na počitnice na jahto na Jadranu. Bogat srednji razred je treba zbuditi – vrednote in življenjski slog, ki so ga pridobili, niso večni in tudi oni lahko izgubijo vse,” je dejala odvetnica.

Sylwia Gregorczyk-Abram in Michał Wawrykiewicz podobno poudarjata pomen izobraževanja. Sylwia Gregorczyk-Abram je pojasnila, da je vlada prebivalstvu na podeželju res namenila dodaten denar, a da gre po njenem mnenju predvsem za pripoznanje. “Prej so ljudje imeli občutek, da so brez glasu. Opozicija jih v preteklosti ni nagovorila. Ne gre vedno za denar. Gre za dostojanstvo, ki pride z občutkom, da si opažen, da se te jemlje v obzir.”

Volitve in stik z ljudmi

Poljska vlada je znotraj vrhovnega sodišča ustanovila novi oddelek za izredni nadzor in javne zadeve. Ta ima poleg “izrednega nadzora” nad delom sodnikov tudi pristojnost, da potrdi veljavnost volitev in volilnih rezultatov. Na volitvah oktobra 2019 je vladajoča stranka dobila nov mandat za razkroj demokratičnih institucij in pravne države. Člani in pravnice inciative Svobodno sodstvo si ne predstavljajo, kaj bi pomenilo, če bi vladajoča stranka zmagala še enkrat – letos poleti so izdali poročilo 2000 dni brezvladja. A nevarnosti, da volitve ne bodo svobodne in poštene, se jasno zavedajo. V času lanskih predsedniških volitev so se organizirali, da bi čim bolje ubranili prav poštenost in verodostojnost volitev.

“Volitve po našem prepričanju niso bile niti demokratične niti poštene,” je pojasnila Paulina Kieszkowska-Knapik. “Propaganda na javnih medijih in javni denar sta nezakonito koristila Andrzeju Dudi. Naš odziv je bil, da smo bili množično prisotni kot opazovalci volitev. Organizirali smo lokalne zaupnike za člane volilnih komisij. Naši opazovalci so bili prisotni, ko se je štelo glasovnice in rezultate sporočalo centralni volilni komisiji. Pomembno je biti na terenu.”

Michał Wawrykiewicz je dodal, da so pomagali tudi pri koordinaciji okoli 6400 pritožb. Oddelek za izredni nadzor in javne zadeve je vse zavrnil. “A vseeno je pomembno sporočilo – da je družba aktivna, vpletena v dogajanje. Pripravili smo primere vlog, prek katerih so ljudje lahko vložili pritožbo, kot odvetniki smo zastopali poljske državljane v tujini, ki niso mogli oddati glasu, organizirali smo klicno linijo, kjer smo z dvajsetimi odvetniškimi kolegi in kolegicami odgovarjali na vprašanja.”

Odgovornost

Ko pride do odgovornosti politikov za protipravno delovanje, ki nasprotuje temeljem demokratične ureditve, določa sliko dolga senca zadnjih treh desetletij brez vsake odgovornosti. Da bi politiki odgovarjali, je skoraj nezamisljivo, je dejal Michał Wawrykiewicz. “A kaznovanje ni naloga politike – naslednje vladajoče koalicije. To nalogo morajo opraviti neodvisni državni tožilci in neodvisna sodišča. Poznamo ustavno, kazensko in nenazadnje civilno-odškodninsko ter disciplinsko odgovornost.” Politiki in vsi, ki sodelujejo pri rušenju vladavine prava, bodo nekoč nekako kaznovani – po pravni, zakoniti poti, je prepričan. “Ko se spet zagotovi neodvisno delo tožilcev, bodo ti lahko sprožili postopke zoper vse, ki so v zadnjih šestih letih prekršili zakone in izvršili kazniva dejanja. In izvršenih je bilo veliko kaznivih dejanj – izvršili so jih politiki in pravniki, ki so jim pomagali.”

Poljska vlada je, da bi se izognila odgovornosti za svoja ravnanja v času pandemije, sprejela posebni zakon. “Vemo, da ne bo enostavno,” je dodala Paulina Kieszkowska-Knapik. “A vemo tudi, da je bilo veliko nepravilnosti in korupcije. Moramo biti bolj aktivni – kot člani družbe in kot odvetniki. Ne smemo računati na politike, ki imajo lastne interese in igrajo svoje igre. Tudi sedanji opozicijski politiki bodo, ko bodo vladali, verjetno imeli drugačne interese od želja in potreb širše družbe,” je opozorila.

Sylwia Gregorczyk-Abram zadnja leta opiše kot bolečo in hitro lekcijo za vse. “Začelo se je z ustavnim sodiščem – ljudje se niso zavedali, za kaj gre. Po prepovedi splava je zavedanje prišlo do mladih. Lekcija je bila boleča tudi za odvetnike – morali bi biti bolj aktivni, a nismo bili.”

Manipulacije in smrt na meji

Vseeno pa Paulina Kieszkowska-Knapik spomni na tisoče, ki so prišli in vztrajajo na ulicah. “Ljudje so spoznali, začutili, za kaj gre. To smo doživeli že pod komunizmom. V družbi je gen, ki varuje demokratične vrednote, a težava je v podrobnostih. Politiki manipulirajo – lažejo, da varujejo neodvisnost sodstva, ko si ga v resnici podrejajo. Nikoli ne povedo, kaj zares počno – vseskozi preigravajo in se poigravajo z vrednotami, za katere vedo, da imajo odzven med ljudmi. Ljudje razumejo, a naloga nas odvetnikov, je, da ponavljamo, za kaj gre in v čem je pomen – ker javni mediji na Poljskem ponujajo samo še propagando oblasti,” je opisala.

Zaskrbljena je, da umetno ustvarjena kriza maje garante pravne države, na katere so računali do zdaj. “Ne vem, kaj reči glede situacije in spoštovanja človekovih pravic na poljsko-beloruski meji,” je dejala Paulina Kieszkowska-Knapik. “Medijem ni dovoljeno biti na terenu, javna televizija vseskozi laže o razmerah in hvali obmejne stražarje. Polovica družbe zbira denar in pomoč za tiste, ki so na terenu in pomagajo beguncem ... A gre za politični konstrukt. Gre za lažno krizo, umirajo pa resnični ljudje.”

Sylwia Gregorczyk-Abram vidi, da je na meji vladavina prava umrla. “Ne gre le za to, da pravo kršijo poljske oblasti. EU jih tiho podpira. Smo v situaciji, ko EU krši Ženevsko konvencijo. Izgubljamo pritožbene organe, na katere se lahko obrnemo. In to je grozljivo,” je opozorila poljska odvetnica. Enakopravnost in vladavina prava kompromisov ne preneseta. 

• Članek je objavljen tudi na portalu Mešanec.