Vložena pobuda za oceno ustavnosti rubežev denarnih socialnih pomoči

Pobudniki in pobudnice ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije danes v sodelovanju z odvetniško pisarno Zakonjšek na Ustavno sodišče RS vlagajo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV).

Pobudo vlaga devet oseb, vključno s petimi otroki, ki jim je Finančna uprava RS v januarju 2026 delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč na podlagi novembra 2025 sprejetega ZNUZJV. Poseg v denarno socialno pomoč predstavlja sistemsko kršitev človekovih pravic, saj je prizadel več kot 1000 posameznikov in posameznic z območja celotne države, ki so upravičeni do socialne podpore in so med najbolj ranljivimi prebivalci države. Po podatkih Finančne uprave (FURS) je bilo zgolj med 8. in 22. januarjem izdanih 1674 sklepov o izvršbi z možnostjo rubeža denarne socialne pomoči. FURS je pred kratkim tudi opozoril, da je v evidencah trenutno več kot 8500 kršiteljev, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj dve neplačani globi, kar pomeni, da bodo ob naslednjem predlogu za izvršbo tudi zanje izpolnjeni pogoji za rubež denarne socialne pomoči.

Pobudniki in pobudnice Ustavno sodišče pozivajo, naj začasno, do končne odločitve, zadrži izvajanje 8. člena zakona. Gre namreč za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva. Med pobudniki je družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje. Pobudnika sta tudi samski osebi, in sicer pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža socialne pomoči in posledične nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija.

Anonimizirano pobudo smo poslali tudi Varuhinji človekovih pravic. Po naši oceni posebne okoliščine obravnavane zadeve utemeljujejo potrebo po takojšnji in neposredni presoji izpodbijane ureditve s strani Ustavnega sodišča. Ker pa je zaradi (pre)ozke interpretacije neposrednega pravnega interesa v dosedanji ustavnosodni praksi dostop do Ustavnega sodišča tudi v primerih grobih sistemskih kršitev človekovih pravic posameznikom zelo otežen, vsebinsko presojo lahko zagotovi zgolj zahteva za oceno ustavnosti, vložena s strani Varuhinje kot privilegirane predlagateljice.

Od ostalih državnih organov pričakujemo, da vsak v skladu s svojimi pristojnostmi uporabi vse pravne možnosti, da se kršitve človekovih pravic odraslih in otrok nemudoma končajo, saj je skrb za varovanje človekovih pravic dolžnost vseh državnih organov, ne le Ustavnega sodišča.

Pravna mreža za varstvo demokracije je že pred in med sprejemanjem zakona opozarjala na njegove sporne določbe (kliknite tukaj za več).