Ustavnopravna analiza davčne izvršbe na denarno socialno pomoč

Državni zbor je dne 18. 11. 2025 sprejel Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (v nadaljevanju: ZNUZJV),[1] ki v 8. členu vzpostavlja novo izjemo od obstoječe ureditve davčne izvršbe, saj omogoča davčno izvršbo na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči v primeru, ko gre za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ.

Zasnova in posledice izvrševanja spornega 8. člena ZNUZJV predstavljajo sistemski problem, saj je ureditev že v januarju 2026 prizadela večje število socialno ogroženih posameznikov in družin,[2] upoštevajoč zakonske pogoje za poseg na denarno socialno pomoč, pa je utemeljeno pričakovati, da se bo v prihodnjih mesecih število prizadetih povečevalo. Na to kaže tudi podatek Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), ki je v začetku februarja 2026 opozorila, da je v evidencah več kot 8500 kršiteljev z najmanj dvema neplačanima globama v zadnjih dveh letih, in da bo v primeru prejema tretjega predloga za izterjavo skladno z ZNUZJV mogoč rubež denarne socialne pomoči.[3]

Ureditev je in še bo prizadela večje število socialno najbolj ogroženih posameznikov, zato smo na Pravni mreži pripravili ustavnopravno analizo davčne izvršbe na denarno socialno pomoč, na kateri temelji pobuda za oceno ustavnosti 8. člena ZNUZJV v zadevi št. U-I-24/26 z dne 11. 2. 2026.[4] V analizi smo se osredotočili zlasti na problematičnost ureditve z vidika več ustavnih načel in ustavnih pravic, in sicer z vidika pravice do osebnega dostojanstva, načela socialne države in pravice do socialne varnosti, pravic otrok, načela varstva zaupanja v pravo, načela jasnosti in določnosti predpisov, prepovedi diskriminacije, kršitve splošnega načela enakosti ter prepovedi retroaktivnosti.

Iz analize je med drugim razvidno, da sporen ukrep posega v pravice posameznikov, ki so zaradi svojega socialno-ekonomskega položaja že v tako posebej ranljivem položaju, denarna socialna pomoč pa predstavlja temeljni prejemek, ki jim omogoča človeka vredno življenje. Predviden ukrep možnosti izvršbe na denarno socialno pomoč tako predstavlja izrazit poseg v samo jedro pravice do socialnega varstva, pravice do osebnega dostojanstva ter pravic otrok. Na drugi strani pa ni verjetno, da bi ukrep bistveno prispeval k domnevno zasledovanemu cilju zagotavljanja javne varnosti, saj ni mogoče utemeljeno sklepati, da bo ravno tovrsten ukrep prinesel primerljivo pomembne in dejansko dosegljive učinke na področju zagotavljanja javne varnosti. Kakršnegakoli prispevka, ki naj bi ga takšen ukrep imel, zakonodajalec tudi ni izkazal. Teža posega v relevantne človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov je torej očitno nesorazmerna s ciljem, zlasti pa tudi s koristjo, ki jo lahko tak ukrep prinese za javno varnost kot cilj, ki naj bi ga zakonodajalec s takšno ureditvijo zasledoval.

Pri tem velja posebej poudariti da namen Ustave ni zgolj formalno in teoretično priznanje človekovih pravic, temveč Ustava zahteva, da mora biti zagotovljena možnost njihovega učinkovitega in dejanskega izvrševanja. Upoštevajoč razsežnost in resnost spornega ukrepa, sistemsko naravo obravnavane problematike ter neučinkovitost razpoložljivih (rednih) pravnih sredstev, je treba zato zagotoviti čim hitrejše začasno zadržanje ter neposredno vsebinsko presojo sporne ureditve s strani Ustavnega sodišča.

➡️ ➡️ ➡️ Celotno analizo si lahko preberete tukaj: Ustavnopravna analiza davčne izvršbe na denarno socialno pomoč.

Opombe:

[1] Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, Uradni list RS, št. 93/25.

[2] M. S., 24 ur.com, Dolžniki ostali brez socialne pomoči, ker jim jo je zasegel Furs, 21. 1. 2026, dostopno na: https://www.24ur.com/novice/slovenija/dolzniki-ostali-brez-socialne-pomoci-ker-jim-jo-je-zasegel-furs.html.

[3] Glej npr. prispevek G. K. MMC RTV SLO: Furs več kot 8500 dolžnikov poziva k plačilu glob za prekrške, z dne 4. 2. 2026, dostopno na: https://www.rtvslo.si/slovenija/furs-vec-kot-8500-dolznikov-poziva-k-placilu-glob-za-prekrske/772274.

[4] Ustavnopravna analiza je predstavlja abstraktni del pobude za oceno ustavnosti 8. člena ZNUZJV. Zaradi varstva osebnih podatkov pobudnikov, zlasti otrok, v analizi namreč ni navedene argumentacije glede pravnega interesa in začasnega zadržanja izvajanja 8. člena ZNUZJV, ki pa je bila vključena v pobudo za oceno ustavnosti.