Ustavno sodišče še vedno brez odločitve o začasnem zadržanju davčnih izvršb na denarno socialno pomoč

Devet pobudnikov in pobudnic, vključno s petimi otroki, ki jim je Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) v januarju in februarju 2026 delno ali v celoti posegla v denarno socialno pomoč na podlagi 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (v nadaljevanju: ZNUZJV),[1] je ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije dne 11. 2. 2026 v sodelovanju z Odvetniško pisarno Zakonjšek na Ustavno sodišče RS (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 8. člena ZNUZJV.[2] Kmalu zatem je tudi Varuhinja človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuhinja) dne 13. 2. 2026 vložila zahtevo za za oceno ustavnosti 8. in 14. člena ZNUZJV ter 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.[3]

Ustavno sodišče lahko na podlagi prvega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS)[4] do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb zakona, če bi zaradi njihovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o tem, njegova odločitev ne more temeljiti na predvidenem končnem izidu, vselej pa mora tehtati med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebitnega protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe začasno ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.[5]

Skladno s tem so tako pobudniki in pobudnice kot tudi Varuhinja Ustavno sodišče pozvali, naj začasno, do končne odločitve, zadrži izvajanje 8. člena ZNUZJV. Pri rubežih denarne socialne pomoči gre namreč za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva. Med pobudniki je družina s petimi mladoletnimi otroki, ki jo je poseg pahnil v veliko eksistenčno stisko, rubeži na socialno pomoč pa ji grozijo tudi v prihodnje. Pobudnika sta tudi samski osebi, in sicer pripadnica romske skupnosti, ki živi z ostarelima staršema, od katerih je eden dializni bolnik, ter oseba s težavami v duševnem zdravju, ki po dolgotrajni brezdomnosti zadnjih nekaj let živi v bivalni enoti, zaradi rubeža denarne socialne pomoči in posledične nezmožnosti plačila najemnine pa ji grozi deložacija. Pobudniki si sami ne morejo zagotoviti niti minimalnih pogojev za preživetje, zato jih vsak nov val posegov v denarno socialno pomoč potiska še globlje pod prag eksistenčnega minimuma. Zaradi nesuspenzivnosti pritožbe zoper sklep o izvršbi tudi nimajo nobene možnosti pravočasno ter učinkovito preprečiti nadaljnjih, ponavljajočih se posegov v sredstva, ki predstavljajo osnovo njihovega preživetja.

Posebej so zaskrbljujoče posledice, ki so že in še bodo nastale mladoletnim pobudnikom kot otrokom, ki so od sredstev denarne socialne pomoči življenjsko odvisni, saj posegi na denarno socialno pomoč družine neposredno ogrožajo njihovo dostojanstvo, razvoj in eksistencialno varnost. Po novih informacijah naj bi bil sicer rubež – na podlagi dogovora med Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, FURS ter Združenjem bank – mogoč le na tisti del denarne socialne pomoči, do katerega je upravičen posameznik, na katerega se nanaša sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi na del nakazila, ki predstavlja denarno socialno pomoč za vzdrževane družinske člane.[6] Vendar velja poudariti, da takšna rešitev ne temelji na zakonski spremembi, temveč gre zgolj za dogovor med institucijami, ki ne zagotavlja pravne varnosti in trajnosti, poleg tega pa niti ni jasno, kako se bo ta dogovor uveljavljal v praksi in kakšne bodo njegove dejanske posledice.

Še bolj ključno je pri tem dejstvo, da denarna socialna pomoč v primeru družin ni namenjena posameznim družinskim članom ločeno, temveč družini kot celoti. To izhaja že iz 39. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre),[7] na čigar podlagi se denarna socialna pomoč dodeli kot ena denarna socialna pomoč za vso družino, prav tako pa tudi iz načina njenega izračuna po 26. členu ZSVarPre, ki temelji na gradaciji glede na število odraslih oseb in položaj družinskih članov, torej na skupni socialni položaj družine. Vsak poseg v denarno socialno pomoč zato nujno pomeni poseg v skupna sredstva družine. Tudi če bi bil rubež omejen zgolj na del denarne socialne pomoči, do katerega je formalno upravičen eden od staršev, bi mladoletni pobudniki tako utrpeli hude posledice, saj bi bil skupni dohodek družine nižji in bi padel pod raven minimalnega dohodka, ki je nujen za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Kakršenkoli poseg v denarno socialno pomoč – tudi če gre “zgolj za del, dodeljen enemu izmed staršev” – tako neposredno vpliva na otroka in na sredstva, ki so dejansko na voljo za njegovo preživetje.

Ustavno sodišče je že poudarilo, da za začasno zadržanje izvajanja spornega predpisa oziroma njegove določbe ni nujno, da bi težko popravljive škodljive posledice v primeru nezadržanja nastale oziroma grozile prav pobudniku ali da bi bile upoštevne samo škodljive posledice, ki nastanejo njemu.[8] Zato smo v pobudi opozorili, da začasno zadržanje izvajanja sporne ureditve zahteva že sistemska narava sporne ureditve in množičnost posegov, ki grozijo širšemu krogu posameznikov. Pobudniki namreč niso edini, ki jih je sporna ureditev že prizadela oziroma ki jim grozijo nadaljnji posegi v denarno socialno pomoč. Ureditev je že v prvem in drugem valu rubežev januarja in februarja 2026 prizadela večje število socialno ogroženih posameznikov in družin, prejšnji petek pa smo bili priča že tretjemu valu rubežev na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči. Upoštevajoč zakonske pogoje za poseg v denarno socialno pomoč, je utemeljeno pričakovati, da bo v prihodnjih mesecih prizadela še več oseb. Na to kaže tudi podatek, da je FURS v začetku februarja 2026 opozoril, da je v njegovih evidencah več kot 8500 kršilcev, ki imajo v zadnjih dveh letih najmanj dve neplačani globi in da bo, v primeru prejema tretjega predloga za izterjavo, skladno z ZNUZJV mogoč rubež denarne socialne pomoči.[9] Če Ustavno sodišče ne bo v čim krajšem možnem času začasno zadržalo izpodbijane zakonske določbe, bodo nadaljnji posegi v denarno socialno pomoč v aprilu in v prihodnjih mesecih grozili širšemu krogu posameznikov, ki bodo ostali brez sredstev za svoje preživetje.

Skladno z navedenim bi bile po naši oceni posledice, ki bi nastale z nadaljnjim izvrševanjem izpodbijane določbe (tj. nadaljnji, potencialno množični posegi v denarno socialno pomoč v okviru davčne izvršbe), tako brez dvoma težko popravljive v smislu 39. člena ZUstS, če bi se naknadno izkazalo, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo. Gre namreč za posege v sredstva, namenjena zagotavljanju eksistenčnega minimuma, že sama narava pravice do denarne socialne pomoči kot pravice, v katero je poseženo, pa kaže na intenzivnost in nepovratnost posledic, ki bi nastale z nadaljnjim poseganjem v ta sredstva. Pri presoji popravljivosti škode in teže posledic, do katerih bi v konkretnem primeru prišlo brez začasnega zadržanja izvajanja sporne ureditve, je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da gre v konkretnem primeru za zakonsko ureditev, ki jo lahko Ustavno sodišče le razveljavi, ne pa tudi odpravi. Na drugi strani bi odločitev Ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja izpodbijane določbe, če bi se kasneje izkazalo, da ta ni protiustavna, pomenilo zgolj časovni odlog davčnih izvršb na denarno socialno pomoč za določene prekrške. To po naši oceni ne bi povzročilo resnih oziroma težko popravljivih posledic za zagotavljenje javne varnosti oziroma ne bi imelo drugih resnih posledic. Posledica zadržanja bi bila namreč le ohranitev stanja, kakršno je veljalo pred uveljavitvijo sporne ureditve ZNUZJV, in sicer do končne odločitve Ustavnega sodišča.

Iz potrjenega dnevnega reda Ustavnega sodišča št. Su-P-7/26-4 z dne 5. 3. 2026 je razvidno, da je na 7. seji dne 5. 3. 2026 obravnavalo našo pobudo in zahtevo Varuhinje, prav tako pa je iz potrjenega dnevnega reda št. Su-P-8/26 z dne 12. 3. 2026 razvidno, da je zadevi ustavno sodišče obravnavalo tudi na 8. seji dne 12. 3. 2026. Kljub temu Ustavno sodišče še ni odločilo o začasnem zadržanju izvajanja 8. člena ZNUZJV in na 9. seji dne 19. 3. 2026, kot je razvidno iz dnevnega reda št. Su-P-9/26 z dne 19. 3. 2026 zadev tudi ni obravnavalo.

Kot smo že večkrat poudarili, namen Ustave ni zgolj formalno in teoretično priznanje človekovih pravic, temveč Ustava zahteva, da mora biti zagotovljena možnost njihovega učinkovitega in dejanskega izvrševanja.[10] Upoštevajoč razsežnost in resnost rubežev denarne socialne pomoči, sistemsko naravo obravnavane problematike ter neučinkovitost razpoložljivih (rednih) pravnih sredstev, Ustavno sodišče zato pozivamo, da čim krajšem možnem času odloči o predlogu za začasno zadržanje izvajanja izpodbijanega 8. člena ZNUZJV.

Opomba:

[1] Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, Uradni list RS, št. 93/25.

[2] A. B. iz C in drugi – Pobuda za oceno ustavnosti 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Uradni list RS, št. 93/25) v zadevi U-I-24/26 z dne 11. 2. 2026. Ustavnopravna analiza, na kateri temelji pobuda za oceno ustavnosti 8. člena ZNUZJV in predstavlja abstraktni del pobude, je dostopna na: https://pravna-mreza.si/objave/ustavnopravna-analiza-davcne-izvrsbe-na-denarno-socialno-pomoc/.

[3] Varuh človekovih pravic, Ljubljana – Zahteva za oceno ustavnosti 8. in 14. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (Uradni list RS, št. 93/25) in 99. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22, 36/25 in 12/26) v zadevi U-I-26/26 z dne 13. 2. 2026. Besedilo celotne zahteve je dostopno na: https://www.varuh-rs.si/assets/uploads/files/vsebine/2/8/1/1/zahteva-za-oceno-ustavnosti-8.-clena-znuzjv-ter-14.-in-99.-clena-zsdp.pdf.

[4] Zakon o ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21, 22/25 in 57/25 – ZF.

[5] Glej npr. sklep št. U-I-16/21 z dne 18. 2. 2021, Uradni list RS, št. 28/21, 14. točka obrazložitve, sklep št. U-I-225/02 z dne 6. 2. 2003, Uradni list RS, št. 60/2002, 7. točka obrazložitve.

[6] 24ur.com, Rubež na del socialne pomoči ne bo mogoč, 6. 2. 2026, dostopno na: https://www.24ur.com/novice/slovenija/rubez-na-del-socialne-pomoci-ne-bo-mogoc.html.

[7] Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18, 73/18, 196/21 – ZDOsk, 84/23 – ZDOsk-1, 28/25 – odl. US, 36/25 in 90/25 – ZPIZ-2O.

[8] Odločba št. U-I-60/06, U-I-214/06, U-I-228/06, z dne 7. 12. 2006, Uradni list RS, št. 1/2007 in OdlUS XV, 84, 8. točka obrazložitve.

[9] Glej npr. prispevek MMC RTV SLO: Furs več kot 8500 dolžnikov poziva k plačilu glob za prekrške, z dne 4. 2. 2026, dostopen na: https://www.rtvslo.si/slovenija/furs-vec-kot-8500-dolznikov-poziva-k-placilu-glob-za-prekrske/772274.

[10] Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 – OdlUS VII, 231, 12. Točka obrazložitve. Z vidika učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin je tudi ESČP v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da “predmet in namen Konvencije EKČP kot instrumenta za varstvo človekovih pravic zahtevata, da se njene določbe razlagajo in uporabljajo na način, ki pravice naredi praktične in učinkovite, ne pa teoretične in navidezneˮ (glej npr. sodbo ESČP v zadevi Airey proti Irski, št. 6289/73, z dne 9. 10. 1979, 24. točka obrazložitve, in sodbo ESČP v zadevi Soering proti Združenemu kraljestvu, št. 14038/88, z dne 7. 7. 1989, 87. točka obrazložitve).

________________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.