Upoštevanje celotnega regresa pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Na Pravni mreži smo se v preteklosti že ukvarjali z vprašanjem upoštevanja regresa pri izračunih glede otroškega dodatka in morebitnem znižanem plačilu vrtca. V odprtem pismu, ki smo ga poslali ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo opozorili na sporno prakso CSD-jev, ki pri izdaji odločb, ki se nanašajo na otroški dodatek in znižano plačilo vrtca (torej pri izračunu dohodkovnega razreda posamezne družine) upoštevajo regres obeh staršev v celoti.

V zvezi s tem smo v odprtem pismu zavzeli stališče, da regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS ali vsebinsko primerljiv denarni prejemek iz tujine ni obdavčljiv dohodek in ga zato ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do otroškega dodatka. Enako stališče je zavzelo tudi Višje delovno in socialno sodišče v dveh sodbah, opr. št. Psp 97/2022, z dne 11. 5. 2022, in opr. št. Psp 169/2022, z dne 24. 8. 2022.

Vrhovno sodišče je v kasnejši sodbi, opr. št. VIII Ips 32/2022, z dne 20. 12. 2022 zavzelo nasprotno stališče in odločilo, da je regres za letni dopust v smislu 1. točke prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)[1] obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine, zato ga je treba upoštevati v okviru dohodkovnega položaja družine pri priznavanju pravic iz javnih sredstev. Svojo odločitev je pri tem oprlo na ureditev Zakona o dohodnini (ZDoh-2),[2] ki dohodke, od katerih se ne plača dohodnina, deli na tiste, ki so oproščeni plačila,[3] in tiste, ki se ne vštevajo v davčno osnovo,[4] kamor spada tudi regres za letni dopust do višine 100 % povprečne mesečne plače v RS.[5] Ker regres za letni dopust ni urejen v poglavju ZDoh-2, ki ureja dohodke, ki so oproščeni plačila dohodnine,[6] po stališču Vrhovnega sodišča ni oproščen plačila dohodnine, prav tako pa ga tudi ni mogoče šteti za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine, samo zato, ker je do določene višine deležen posebne davčne obravnave (se ne všteva v davčno osnovo).[7]

Iz navedenega stališča Vrhovnega sodišča izhaja, da je regres za letni dopust obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine, zato je treba pri presoji dohodkovnega položaja družine za priznanje pravic iz javnih sredstev upoštevati celoten znesek regresa (torej ne samo presežek nad 100 % povprečne mesečne plače v RS). Pri tem velja izpostaviti, da sodba Vrhovnega sodišča glede obravnavanega vprašanja vzpostavlja enotno sodno prakso, ki po ustaljeni ustavnosodni praksi predstavlja zavezujoč pravni vir.[8]

Menimo, da ima takšna razlaga Vrhovnega sodišča lahko negativne posledice za številne družine, saj v praksi to pomeni, da sta starša primorana del regresa nameniti za plačevanje vzgoje in izobraževanja otroka (čeprav naj bi starše v tem delu deloma razbremenil ravno otroški dodatek) ter za plačilo samega vrtca. Upoštevanje celotnega regresa obeh staršev lahko pomeni v praksi pomembno razliko, saj lahko starše uvrsti v najmanj en dohodkovni razred višje, kar ima pomembne finančne posledice za celotno družino. Sodba Vrhovnega sodišča tako odpira nadaljnja vprašanja glede trenutne ureditve uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, zlasti vprašanje urejanja izjem od splošnega načela, da je pri ugotavljanju upravičenosti do socialnega transferja treba upoštevati vse dohodke in prejemke, s katerimi družina dejansko razpolaga.

[1] Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji.

[2] Ur. l. RS, št. 13/11 in naslednji.

[3] Poglavje III/1, členi 20 do 34 ZDoh-2.

[4] 44. člen ZDoh-2.

[5] 13. točka prvega odstavka 44. člena ZDoh-2.

[6] Torej v poglavju III/1 ZDoh-2.

[7] Vrhovno sodišče se pri tem sklicuje tudi na Pravilnik o podrobnejši opredelitvi podatkov o obdavčljivih dohodkih, ki niso oproščeni plačila dohodnine (Ur. l. RS, št. 52/14 in naslednji), ki v 2. in 3. členu med obdavčljive dohodke, potrebne pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, umešča tudi regres za letni dopust.

[8] Glej npr. sklep U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 z dne 12. 5. 2011, 13. točka obrazložitve.

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.