Ukinitev ugodnosti pri vpisu za dijake s posebnimi statusi predstavlja poseg v načelo zaupanja v pravo

Zadnje dni so mediji poročali o tem, da skladno z novim Zakonom o visokem šolstvu (ZViS-1)[1] kandidati s posebnim statusom (npr. športniki) in posebnimi potrebami, ne bodo več deležni ugodnosti pri vpisu na univerzitetni študij.

Prej veljavni Zakon o visokem šolstvu (ZViS)[2] je določal, da so študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom med drugim upravičeni do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa (tretji odstavek 69.a člena ZViS). ZViS je dajal pristojnemu ministru tudi podlago za določitev postopkov in podrobnejšega načina izvrševanja te pravice (četrti odstavek 69.a člena ZViS). V obstoječem Pravilniku o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Pravilnik),[3] ki je prenehal veljati z uveljavitvijo ZViS-1, a se uporablja do začetka uporabe novega pravilnika,[4] je določeno, da se na seznam naknadno sprejetih kandidatov uvrstijo “tudi kandidati s posebnimi potrebami in posebnim statusom, ki so si ta status pridobili v prijavno-sprejemnem postopku, se v rednem izbirnem postopku niso nikamor uvrstili, izpolnjujejo pogoje za vpis v študijski program in dosežejo najmanj 90 % minimuma točk, potrebnih za uvrstitev” (tretji odstavek 32. člena Pravilnika).

ZViS-1, ki je v veljavo stopil 9. avgusta 2025, ne določa več ugodnejše obravnave v izbirnem postopku pri vpisu na fakulteto kot enega izmed upravičenj teh študentov.[5] Posledično za urejanje tega vprašanja ni zakonske podlage, posebnih določb o tem pa tako ne vsebuje tudi predlog novega Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Poleg pomislekov, ki se odpirajo z vidika primernosti in legitimnosti ukinitve relevantne ugodnosti pri vpisu, na katere je opozoril tudi Zagovornik načela enakosti,[6] je predvidena ureditev sporna zlasti zato, ker zakonodajalec za uveljavitev spremembe ni predvidel prehodnega obdobja. Z uveljavitvijo ZViS-1 je tako prenehala veljati določba ZViS, ki je urejala pravico študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom do ugodnejše obravnave v izbirnem postopku v primeru omejitve vpisa. S sprejemom novega Pravilnika o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu pa se bodo prenehale uporabljati tudi določbe obstoječega Pravilnika, ki ureja postopek in izvrševanje te pravice. Posledično bo nova ureditev, ki ne predvideva več ugodnejše obravnave posameznikov s posebnim statusom in posebnimi potrebami pri vpisu, veljala že za dijake četrtih letnikov, ki se bodo na fakulteto vpisovali v letošnjem študijskem letu. To je posebej problematično, ker se skladno z drugim odstavkom 58. člena ZViS-1 pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne, univerzitetne in enovite magistrske študijske programe upošteva tudi učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole. Dijaki, ki trenutno obiskujejo četrti letnik srednje šole so namreč tretji letnik zaključili še pred začetkom veljavnosti novega zakona, zato niso mogli vedeti, da bodo morale biti tudi ocene iz tega obdobja višje, svojega ravnanja pa za nazaj ne morejo prilagoditi novim pravilom. Prav tako pridobljenih ocen ne morejo spremeniti za nazaj.

Po naši oceni to, da zakonodajalec ni uredil prehodnega obdobja za predvideno spremembo, predstavlja kršitev načela zaupanja v pravo, ki je temeljni element načela pravne države iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava).[7]

Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku zagotavlja, da država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, ki je utemeljen v prevladujočem javnem interesu.[8] Pri testu upravičenosti posega v to načelo ustavno sodišče presoja, ali se je pravni položaj posameznikov pred uveljavitvijo relevantne spremembe in po njej poslabšal in ali je bilo poslabšanje storjeno na arbitraren način. Za arbitrarno presojo gre, če za poslabšanje položaja zakonodajalec nima stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu.[9]

Skladno z ustavnosodno prakso pri tem niso varovane le (že) pridobljene pravice, temveč je z omenjenim načelom do določene mere zagotovljeno tudi varstvo pričakovanih pravic.[10] Zakonodajalec je namreč ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom zavezan k izbiri primernih in sorazmernih sprememb, ki so skladne s predvidenimi cilji in načelom pravičnosti. Pri tem je z vidika tehtanja ustavnih dobrin pomembno na eni strani, kakšen je pomen pričakovane pravice za prizadeto osebo ter kakšna je teža spremembe, na drugi strani pa, ali gre za spremembo, ki je relativno predvidljiva.[11] Iz ustavnosodne prakse nadalje izhaja, da je zakonodajalec v primerih, ko nova ureditev posega v trajajoča razmerja ali upavičena pravna pričakovanja, skladno z načelom varstva zaupanja v pravo dolžan urediti prehodno obdobje.[12]

Dijaki s posebnimi potrebami oziroma posebnim statusom, ki trenutno obiskujejo četrti letnik srednje šole, so v času obiskovanja tretjega letnika utemeljeno pričakovali, da bodo deležni ugodnosti pri vpisu, ki jo je predvideval ZViS in je bila konkretizirana v Pravilniku. ZViS-1 je namreč stopil v veljavo šele 9. 8. 2025. Prav tako ni razviden stvarni razlog, utemeljen na prevladujočem javnem interesu, ki bi zahteval spremembo in z vidika katerega bi bilo nujno, da se sprememba uveljavi brez prehodnega obdobja. Zakonodajalec bi tako z vidika načela varstva zaupanja v pravo moral urediti vsaj ustrezno prehodno obdobje, s katerim bi zagotovil, da ne bi arbitrarno in nesorazmerno posegel v pravni položaj dijakov s posebnimi potrebami oziroma posebnim statusom, ki letos obiskujejo četrti letnik srednje šole. Med dijaki in dijakinjam četrtih letnikov gre iskati tudi potencialne vlagatelje pobude za presojo ustavnosti novega zakona, saj zakonske spremembe neposredno posegajo v njihov pravni položaj.

Posebej velja opozoriti tudi na izredno pomanjkljivo obveščanje pristojnih institucij o tej pomembni spremembi. Kljub temu da gre za večjo novost, ki bo imela bistven vpliv na položaj številnih dijakov in dijakinj, sprememba ni bila ustrezno izpostavljena. Mnogi tako zanjo do nedavnega poročanje v medijih niti niso vedeli.

Opombe:

[1] Zakon o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 56/25.

[2] Zakon o visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN, 102/23 in 56/25 – ZViS-1.

[3] Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu, Uradni list RS, št. 6/22, 4/23, 5/24, 7/24 in 56/25 – ZViS-1.

[4] Glej 201. člen ZViS-1.

[5] Glej 115. člen ZVis-1, ki ureja položaj in pravice študentov s posebnim statusom in posebnimi potrebami.

[6] Glej Zagovornik načela enakosti, Priporočila Zagovornika glede predloga Zakona o visokem šolstvu (ZViS, EPA 2047-IX), 6. 5. 2025.

[7] Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a, 92/21 – UZ62a in 98/25 – UZ74a.

[8] Odločba ustavnega sodišča U-I-259/07 z dne 15. 11. 2007, tč. 10.

[9] Komentar Ustave RS 2019, str. 45; glej tudi odločbo ustavnega sodišča U-I-110/15, Up-568/15 z dne 1. 3. 2018, tč. 26.

[10] Odločba ustavnega sodišča U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, tč. 10.

[11] Glej odločbo ustavnega sodišča U-I-31/96 z dne 26.11.1998.

[12] Odločba Ustavnega sodišča U-I-187/05 z dne 18. 10. 2007, tč. 9.

__________________________________________________________________________________________

Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Izražena mnenja ne predstavljajo uradnega stališča MJU.